Page 174 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 174
dnje gibalno učenje in poučevanje
kovanimi učnimi izzivi v ugodnem učnem okolju. Uvajanje priporočil iz mo-
dela štirih P-jev – povpraševanje, prilagajanje, ponudba in podpora – lahko
prispeva h kakovostnejšemu in k učinkovitejšemu delu vzgojitelja pri špor-
tu (Retar, 2015). Z uresničevanjem modela bomo lahko še dodatno prispevali
k temu, da bo gibalna/športna dejavnost pozitivno vplivala na celostni razvoj
otroka in sooblikovala njegov zdrav trajnostni življenjski slog. Tovrstni pristop
lahko tudi podpira poučevanje, ki je otrokom varno, všečno in prijazno ter za-
to tudi učinkovito.
prednosti inovativnega gibalnega poučevanja
Sodobna inovativna didaktična načela lahko pouk naredijo kreativnejši, di-
namičnejši, prilagodljivejši in razvojno se spreminjajoč ter uvajajo didaktično
načelo o vseživljenjskosti poučevanja oz. povezavo teorije in prakse, avtono
mijo vzgojitelja, kompetenčni pristop, odprtost in izbirnost vsebin, učno-cilj
ni in procesno-razvojni pristop, fleksibilnost učnega procesa, medpredmet-
ni pristop k učenju in poučevanju, kakovost znanja na vseh taksonomskih
ravneh (poglobljeno, povezano in uporabno znanje), prilagoditev načinov de-
la vsem učencem, zlasti pa učencem s posebnostmi v gibanju, samostojnost in
odgovornost učencev za lastno znanje, razvojno spremljanje učenčevih rezul-
tatov ter poglobljeno sodelovanje staršev in drugih deležnikov.
Vzgojitelji lahko inovacije, nasploh novosti, prepogosto zaznamo kot na-
pako v našem didaktičnem formatu delovanja, zato smo zadržani ter odklonil-
ni in se radi vračamo k rutini. Spoznanje, da je inoviranje dodana vrednost na-
še prakse in ne napaka, nam lahko pomaga pri prepoznavanju novih uspešnih
didaktičnih postopkov, ki bodo izboljšali učno izkušnjo otrok.
V raziskavi so strokovnjaki (Retar idr., 2018) ugotavljali, kakšna so stališča
slovenskih vzgojiteljev do pomembnosti nalog, ki lahko prispevajo k učinko-
vitemu in inovativnemu zgodnjemu poučevanju, in katere so njihove najpo-
gostejše prakse na področju inovativnega gibalnega poučevanja. V raziskavo
so neslučajnostno in namensko vključili 388 vzgojiteljic predšolskih otrok, ki
delujejo v vrtcih. Izsledke so predstavili v mrežni matriki štirih kvadrantov. Re-
zultati (preglednica 9) so pokazali, da vzgojitelji kot najpomembnejše in nujne
naloge v praksi opredeljujejo dejavnosti, ki so povezane s prijetnim počutjem
otrok in samorefleksijo. Nujni, ampak manj pomembni dejavnosti sta izvaja-
nje inovativnih učnih praks ter preizkušanje novih pristopov pri poučevanju.
Dejavnosti, ki so pomembne, ampak niso nujne, so razvoj poklicne kompe-
tentnosti, participacija otrok pri načrtovanju dejavnosti in previdnost pri ak-
174
kovanimi učnimi izzivi v ugodnem učnem okolju. Uvajanje priporočil iz mo-
dela štirih P-jev – povpraševanje, prilagajanje, ponudba in podpora – lahko
prispeva h kakovostnejšemu in k učinkovitejšemu delu vzgojitelja pri špor-
tu (Retar, 2015). Z uresničevanjem modela bomo lahko še dodatno prispevali
k temu, da bo gibalna/športna dejavnost pozitivno vplivala na celostni razvoj
otroka in sooblikovala njegov zdrav trajnostni življenjski slog. Tovrstni pristop
lahko tudi podpira poučevanje, ki je otrokom varno, všečno in prijazno ter za-
to tudi učinkovito.
prednosti inovativnega gibalnega poučevanja
Sodobna inovativna didaktična načela lahko pouk naredijo kreativnejši, di-
namičnejši, prilagodljivejši in razvojno se spreminjajoč ter uvajajo didaktično
načelo o vseživljenjskosti poučevanja oz. povezavo teorije in prakse, avtono
mijo vzgojitelja, kompetenčni pristop, odprtost in izbirnost vsebin, učno-cilj
ni in procesno-razvojni pristop, fleksibilnost učnega procesa, medpredmet-
ni pristop k učenju in poučevanju, kakovost znanja na vseh taksonomskih
ravneh (poglobljeno, povezano in uporabno znanje), prilagoditev načinov de-
la vsem učencem, zlasti pa učencem s posebnostmi v gibanju, samostojnost in
odgovornost učencev za lastno znanje, razvojno spremljanje učenčevih rezul-
tatov ter poglobljeno sodelovanje staršev in drugih deležnikov.
Vzgojitelji lahko inovacije, nasploh novosti, prepogosto zaznamo kot na-
pako v našem didaktičnem formatu delovanja, zato smo zadržani ter odklonil-
ni in se radi vračamo k rutini. Spoznanje, da je inoviranje dodana vrednost na-
še prakse in ne napaka, nam lahko pomaga pri prepoznavanju novih uspešnih
didaktičnih postopkov, ki bodo izboljšali učno izkušnjo otrok.
V raziskavi so strokovnjaki (Retar idr., 2018) ugotavljali, kakšna so stališča
slovenskih vzgojiteljev do pomembnosti nalog, ki lahko prispevajo k učinko-
vitemu in inovativnemu zgodnjemu poučevanju, in katere so njihove najpo-
gostejše prakse na področju inovativnega gibalnega poučevanja. V raziskavo
so neslučajnostno in namensko vključili 388 vzgojiteljic predšolskih otrok, ki
delujejo v vrtcih. Izsledke so predstavili v mrežni matriki štirih kvadrantov. Re-
zultati (preglednica 9) so pokazali, da vzgojitelji kot najpomembnejše in nujne
naloge v praksi opredeljujejo dejavnosti, ki so povezane s prijetnim počutjem
otrok in samorefleksijo. Nujni, ampak manj pomembni dejavnosti sta izvaja-
nje inovativnih učnih praks ter preizkušanje novih pristopov pri poučevanju.
Dejavnosti, ki so pomembne, ampak niso nujne, so razvoj poklicne kompe-
tentnosti, participacija otrok pri načrtovanju dejavnosti in previdnost pri ak-
174
