Page 176 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 176
dnje gibalno učenje in poučevanje
Dobljene rezultate so implementirali v prilagojeno Eisenhowerjevo mre-
žno matriko štirih nalog inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja in s
tem pred teoretike in praktike postavili nove izzive za raziskovanje obravna-
vanega področja. V prvem kvadrantu so navedene ključne naloge, ki so po-
membne ter nujne in jih moramo opraviti, če želimo uveljaviti inovativno
obliko poučevanja, kot je, denimo usmerjenost k otrokom (M = 4,66) in sa-
morefleksija (M = 4,36). V drugem so naloge, ki so sicer pomembne, ampak ni-
so nujne in jih lahko odložimo ter opravimo v kasnejših učnih etapah, recimo
razvoj poklicne kompetentnosti (M = 3,84). Vendar moramo biti pri tovrstnih
opravilih previdni glede časovnice, da jih ne odlagamo predolgo, ker gre še
vedno za zelo pomembne naloge. V tretjem kvadrantu so naloge, ki niso ta-
ko pomembne, vendar so nujne, kot je npr. prakticiranje inoviranja (M = 3,94).
V zadnjem kvadrantu so naloge, ki sicer lahko podpirajo inovativno poučeva-
nje, niso pa ne zelo pomembne in jih prav tako ni potrebno nujno izvesti, de-
nimo naloge, ki jih ne izvajamo zaradi prisotnosti strahu pred poškodbami ot-
rok (M = 3,33), (Retar idr., 2018).
Pomembno v praksi Nujno v praksi Ni nujno v praksi
Ni pomembno v praksi
I. SAMOREFLEKSIJA II. USMERJENOST K
(M = 4,36) OTROKOM
(M = 4,66)
III. PRAKTICIRANJE
INOVIRANJA IV. STRAH PRED
(M = 3,94) POŠKODBAMI OTROK
(M = 3,33)
Slika 4: Mrežna matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja (Retar idr.,
2018)
176
Dobljene rezultate so implementirali v prilagojeno Eisenhowerjevo mre-
žno matriko štirih nalog inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja in s
tem pred teoretike in praktike postavili nove izzive za raziskovanje obravna-
vanega področja. V prvem kvadrantu so navedene ključne naloge, ki so po-
membne ter nujne in jih moramo opraviti, če želimo uveljaviti inovativno
obliko poučevanja, kot je, denimo usmerjenost k otrokom (M = 4,66) in sa-
morefleksija (M = 4,36). V drugem so naloge, ki so sicer pomembne, ampak ni-
so nujne in jih lahko odložimo ter opravimo v kasnejših učnih etapah, recimo
razvoj poklicne kompetentnosti (M = 3,84). Vendar moramo biti pri tovrstnih
opravilih previdni glede časovnice, da jih ne odlagamo predolgo, ker gre še
vedno za zelo pomembne naloge. V tretjem kvadrantu so naloge, ki niso ta-
ko pomembne, vendar so nujne, kot je npr. prakticiranje inoviranja (M = 3,94).
V zadnjem kvadrantu so naloge, ki sicer lahko podpirajo inovativno poučeva-
nje, niso pa ne zelo pomembne in jih prav tako ni potrebno nujno izvesti, de-
nimo naloge, ki jih ne izvajamo zaradi prisotnosti strahu pred poškodbami ot-
rok (M = 3,33), (Retar idr., 2018).
Pomembno v praksi Nujno v praksi Ni nujno v praksi
Ni pomembno v praksi
I. SAMOREFLEKSIJA II. USMERJENOST K
(M = 4,36) OTROKOM
(M = 4,66)
III. PRAKTICIRANJE
INOVIRANJA IV. STRAH PRED
(M = 3,94) POŠKODBAMI OTROK
(M = 3,33)
Slika 4: Mrežna matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja (Retar idr.,
2018)
176
