Page 95 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ROCEDURALNI SPOMIN

Pri učenju spretnosti in pri gibalnih/športnih aktivnostih nasploh ima osred­
njo vlogo posebna vrsta spomina: »proceduralni spomin«. Z njegovo pomočjo
znamo izvajati že naučeno gibanje, ne da bi se zavestno spominjali potrebnih
korakov, ki smo se jih naučili. Ko z vadbo usvojimo gibanje, npr. vožnjo s kole-
som, se struktura zapiše v proceduralni spomin, in že se lahko kadarkoli z lah-
koto zapeljemo s kolesom, čeprav smo za učenje potrebovali veliko časa. Ker
je gibanje že avtomatizirano, zanj ne potrebujemo več toliko zbranosti in ga
lahko opravljamo celo brez zavestne pozornosti.

Gibalni učni proces poteka prek treh spoznavnih funkcij, ki so sklenjene v
krog:

– opazovanje gibanja (analiza in načrtovanje ponovitve gibanja);
– analiza gibanja (načrtovanje in vadbe s ponavljanjem);
– vadba gibanja (praksa), ki izzove potrebo po ponovnem opazovanju.

Notranji krog upravljanja in nadzora gibanja se oblikuje postopno, z
večkratnim ponavljanjem gibalne naloge. Začetna vadba gibalne tehnike in
njeno ponavljanje morata biti zato kar najpravilnejši, ker se le na tak način
utrjujejo kvalitativno ustrezne povratne zveze za notranje upravljanje (regu-
lacijo) gibanja. V procesu gibalnega poučevanja se namreč želi utrditi le tisto,
kar ustreza ciljni predstavi o gibalni nalogi, ki se jo učenec uči. Če se v notra-
nji krog upravljanja gibanja posredujejo neustrezne informacije (neustrezna
izvedba določene gibalne naloge, nepravilna telesna drža, napačni položa-
ji telesnih segmentov ipd.) in ne prihaja do pravočasnih popravkov (korek-

95