Page 97 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
ELATIVNE PRIMERJAVE MOŽGANOV
ALI ZAKAJ GIBALNIH PROBLEMOV
NIKOLI NE ZMANJKA
Gibalno učenje je lahko z vidika delovanja možganov zaznavanje, prepozna-
vanje in reševanje gibalnih problemov. Zaradi racionalnosti upravljanja z en-
ergijo možgani raje delujejo na bazi relativnega in ne absolutnega primer-
janja, ker bi pri slednjem porabili veliko več energije. Na področju gibanja to
pomeni, da otrok ne primerja, ali je gibalni problem pri učenju zdaj rešil bol-
je kot kdajkoli prej, ampak rešitev primerja z rešitvami iz bližnje preteklosti.
Tako problema nikoli ne reši, saj si jih ves čas zastavlja na novo. Seveda pri tem
ne more oceniti svojega uspeha, napredka, ker ves čas spreminja ali pa mu
vzgojitelji spreminjamo cilj njegove rešitve. Zato problemov nikoli na zmanj
ka, kar lahko vodi v zasičenost in izgubo motivacije. Z zavestnim postavljan-
jem uresničljivih ciljev otrokom omogočamo, da se približajo absolutnim pri
merjavam, in se tako izognemo razočaranju, da niso napredovali pri reševanju
gibalnega problema (cilj učinkovito zadane od blizu in ko je tarča velika, ko
pa se otrok od cilja oddalji ali pa cilj zmanjšamo, ga ne zadane več, kar otroka
frustrira in odvrne od nadaljnjega učenja oz. vadbe).
97
ALI ZAKAJ GIBALNIH PROBLEMOV
NIKOLI NE ZMANJKA
Gibalno učenje je lahko z vidika delovanja možganov zaznavanje, prepozna-
vanje in reševanje gibalnih problemov. Zaradi racionalnosti upravljanja z en-
ergijo možgani raje delujejo na bazi relativnega in ne absolutnega primer-
janja, ker bi pri slednjem porabili veliko več energije. Na področju gibanja to
pomeni, da otrok ne primerja, ali je gibalni problem pri učenju zdaj rešil bol-
je kot kdajkoli prej, ampak rešitev primerja z rešitvami iz bližnje preteklosti.
Tako problema nikoli ne reši, saj si jih ves čas zastavlja na novo. Seveda pri tem
ne more oceniti svojega uspeha, napredka, ker ves čas spreminja ali pa mu
vzgojitelji spreminjamo cilj njegove rešitve. Zato problemov nikoli na zmanj
ka, kar lahko vodi v zasičenost in izgubo motivacije. Z zavestnim postavljan-
jem uresničljivih ciljev otrokom omogočamo, da se približajo absolutnim pri
merjavam, in se tako izognemo razočaranju, da niso napredovali pri reševanju
gibalnega problema (cilj učinkovito zadane od blizu in ko je tarča velika, ko
pa se otrok od cilja oddalji ali pa cilj zmanjšamo, ga ne zadane več, kar otroka
frustrira in odvrne od nadaljnjega učenja oz. vadbe).
97
