Page 58 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
delavnice potekajo v manjših skupinah od 10 do 15 mladostnikov, v času pouka, tri
krat po dve šolski uri (90 minut). Kadar to za šolo ni izvedljivo, iščemo drugo najboljšo
možno prilagoditev.
Pred pričetkom delavnice izvajalci skupaj z mladostniki ustrezno pripravijo prostor za iz-
vedbo delavnic, ki se ga po koncu delavnice tudi pospravi. Mize in odvečni stoli so tekom
delavnice umaknjeni ob robove prostora, stoli za vsakega udeleženca in oba izvajalca pa so
postavljeni v krog, na način, da se vsi udeleženci dobro vidijo in slišijo med sabo.
Na vsaki delavnici sta prisotna dva izvajalca – vodja in sovodja:
• Vodja ima vlogo izpeljave vsebinskega dela delavnice.
• Sovodja poskrbi, da so vsi potrebni pripomočki pripravljeni pred izvedbo interaktiv-
nih iger in da imajo vsi mladostniki gradiva, kjer je to potrebno. Sovodja skrbi tudi
na čas, dopolnjuje vodjo, če opazi, da bi bilo potrebno pri diskusijah še kaj dodati ali
da vodja ni opazil pomembnih posebnosti pri katerem od mladostnikov. Poskrbi tudi
za formalne vidike izvedbe delavnice (npr. da se na vsaki delavnici vsi mladostniki
podpišejo na listo prisotnosti).
Izvajalca na ustrezne načine podajata informacije in nasvete (Corey, 2012; Jacobs idr.,
2016). Pri tem so elementi informiranja kratki in zanimivi, nasveti pa ne konkretni (npr. kaj
naj nekdo naredi v specifični situaciji), temveč zgolj takšni, ki izhajajo iz spoznanj stroke
(npr. glede splošnih načinov, kako skrbeti za duševno zdravje). Če izvajalca česa ne vesta,
sta glede tega iskrena. Ne izmišljujeta si, temveč se (če je to mogoče) pozanimata in na
naslednjem srečanju podata odgovor. Udeležence lahko tudi usmerita k virom informacij
(npr. splet, literatura, šolski svetovalni delavci).
Sodelujoči mladostniki imajo možnost, da se po zaključku vsakega srečanja oz. delavnice
obrnejo na izvajalca v primeru vprašanj, ki jih niso želeli postaviti v skupini. Pomembno je,
da izvajalca omogočita varno okolje, v katerem bo mladostnik lahko izrazil svoja čustva, ter
ga na podlagi strokovne presoje po potrebi usmerita po strokovno pomoč.
Evalvacija delavnic
Vprašalnik, namenjen evalvaciji delavnic udeleženci izpolnijo v sklopu tretje delavnice. Iz-
polnjevanje poteka 5–10 minut. Zanimajo nas mnenja udeležencev o koristnosti in pouč
nosti programa, zanimivosti delavnic, konkretnih izkušnjah, v katerih so uporabili prido-
bljena znanja in veščine, ter drugih vidikih njihovega doživljanja programa in njegovih
učinkov. Udeleženci v sklopu evalvacijskega vprašalnika tako na 9 postavkah ocenijo všeč-
nost delavnic in odgovorijo na štiri odprta vprašanja.
Informacije, pridobljene v okviru evalvacije delavnic, služijo ne le kot pomemben subjekt
ivni pokazatelj učinkovitosti delavnic, pač pa tudi pri nadaljnjem načrtovanju sprememb
56
krat po dve šolski uri (90 minut). Kadar to za šolo ni izvedljivo, iščemo drugo najboljšo
možno prilagoditev.
Pred pričetkom delavnice izvajalci skupaj z mladostniki ustrezno pripravijo prostor za iz-
vedbo delavnic, ki se ga po koncu delavnice tudi pospravi. Mize in odvečni stoli so tekom
delavnice umaknjeni ob robove prostora, stoli za vsakega udeleženca in oba izvajalca pa so
postavljeni v krog, na način, da se vsi udeleženci dobro vidijo in slišijo med sabo.
Na vsaki delavnici sta prisotna dva izvajalca – vodja in sovodja:
• Vodja ima vlogo izpeljave vsebinskega dela delavnice.
• Sovodja poskrbi, da so vsi potrebni pripomočki pripravljeni pred izvedbo interaktiv-
nih iger in da imajo vsi mladostniki gradiva, kjer je to potrebno. Sovodja skrbi tudi
na čas, dopolnjuje vodjo, če opazi, da bi bilo potrebno pri diskusijah še kaj dodati ali
da vodja ni opazil pomembnih posebnosti pri katerem od mladostnikov. Poskrbi tudi
za formalne vidike izvedbe delavnice (npr. da se na vsaki delavnici vsi mladostniki
podpišejo na listo prisotnosti).
Izvajalca na ustrezne načine podajata informacije in nasvete (Corey, 2012; Jacobs idr.,
2016). Pri tem so elementi informiranja kratki in zanimivi, nasveti pa ne konkretni (npr. kaj
naj nekdo naredi v specifični situaciji), temveč zgolj takšni, ki izhajajo iz spoznanj stroke
(npr. glede splošnih načinov, kako skrbeti za duševno zdravje). Če izvajalca česa ne vesta,
sta glede tega iskrena. Ne izmišljujeta si, temveč se (če je to mogoče) pozanimata in na
naslednjem srečanju podata odgovor. Udeležence lahko tudi usmerita k virom informacij
(npr. splet, literatura, šolski svetovalni delavci).
Sodelujoči mladostniki imajo možnost, da se po zaključku vsakega srečanja oz. delavnice
obrnejo na izvajalca v primeru vprašanj, ki jih niso želeli postaviti v skupini. Pomembno je,
da izvajalca omogočita varno okolje, v katerem bo mladostnik lahko izrazil svoja čustva, ter
ga na podlagi strokovne presoje po potrebi usmerita po strokovno pomoč.
Evalvacija delavnic
Vprašalnik, namenjen evalvaciji delavnic udeleženci izpolnijo v sklopu tretje delavnice. Iz-
polnjevanje poteka 5–10 minut. Zanimajo nas mnenja udeležencev o koristnosti in pouč
nosti programa, zanimivosti delavnic, konkretnih izkušnjah, v katerih so uporabili prido-
bljena znanja in veščine, ter drugih vidikih njihovega doživljanja programa in njegovih
učinkov. Udeleženci v sklopu evalvacijskega vprašalnika tako na 9 postavkah ocenijo všeč-
nost delavnic in odgovorijo na štiri odprta vprašanja.
Informacije, pridobljene v okviru evalvacije delavnic, služijo ne le kot pomemben subjekt
ivni pokazatelj učinkovitosti delavnic, pač pa tudi pri nadaljnjem načrtovanju sprememb
56
