Page 92 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

reflektiranju takih situacij, se izvajalci lahko vprašajo (Poštuvan, 2020):
• Katere so situacije znotraj izvajanja delavnic, kjer se počutim najmanj prepričan vase?
• Kako se ob tem počutim?
• Kaj razmišljam v teh situacijah?
• Kaj navadno naredim, ko se tako počutim oz. tako razmišljam?
• Kaj bi še lahko naredil v takšni situaciji? Kaj naredi moj prijatelj/sošolec/kolega?
• Kaj me lahko opogumlja, da bom situacijo zmogel izpeljati?
• Kaj bi bilo najslabše in kaj najboljše, kar bi se lahko zgodilo v teh situacijah?
• Kako osmišljam svoje delo v izvajanju delavnic? Zakaj to počnem?

Za soočanje z neugodnimi čustvi je dobrodošlo reflektiranje in beleženje optimalno izve-
denih delavnic oz. situacij. Izvajalce izkušnje pozitivne klime, sodelovanja, medsebojnega
deljenja izkušenj v skupini, dobrih povratnih informacij motivirajo za nadaljnje delo. Četudi
so situacije težke, se bodo z njimi pripravljeni soočati, dokler bodo imeli občutek smiselno-
sti takšnega vedenja (npr. občutek, da so komu pomagali) (Poštuvan, 2020).

ZAKLJUČEK
Krepitev lastnih splošnih in specifičnih kompetenc poteka ves čas izvajanja
delavnic. Pri tem udeležencem pomaga udeležba na uvodnih izobraževanjih, prebi­
ranje literature, učenje z zgledom drugih izvajalcev itd. Še posebej pa je za izvajalce
pomembno, da tekom izvajanja delavnic svoje vsebinske kot doživljajske izkušnje
lahko delijo in reflektirajo v (skupinskih) supervizijah ali konzultacijah. To ne le za­
gotavlja kvaliteto izvajanja delavnic in krepitev kompetenc izvajalcev, temveč tudi
njihovo osebno rast ter motiviranost za delo.

90