Page 88 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
" pomen medijev pri duševnem zdravju (mladih) – predvsem poznavanje učinkov posne-
manja in smernic za odgovorno poročanje o samomoru,
• psihološke intervencije - na primer osnove vedenjsko-kognitivne terapije, tehnike spro-
ščanja, načini reflektiranja,
• raba ustrezne terminologije – še posebej besed in načinov, s katerimi preverjamo sa-
momorilno ogroženost in se pogovarjamo o samomorilni stiski,
• razvojne posebnosti mladostništva – telesne in duševne spremembe, značilnosti raz
vojnega obdobja,
• samomorilno vedenje in samomor – znaki samomorilnega vedenja, dejavniki tveganja
in varovalni dejavniki (podrobneje spodaj), proces samomorilnega vedenja, osnovno
poznavanje problematike in statistike v Sloveniji,
• samopoškodovalno vedenje – kaj je samopoškodovalno vedenje, katere oblike pozna-
mo, kako se razlikuje od samomorilnega,
• stres – kaj je stres, kaj so stresorji, kaj lahko povzroča stres, sprožilci in vzdrževalci
stresa, kako prepoznati znake/simptome stresa, kako se lahko s stresom (ne)konstruk-
tivno soočamo, kakšni so znaki preobremenjenosti,
• ustrahovanje – načini ustrahovanja (fizično, verbalno, odnosno) in njihovi pomeni za
duševno zdravje,
• zdrav življenjski slog – kaj je zdrav življenjski slog, kaj pomaga pri ohranjanju teles
nega in duševnega zdravja, kako lahko posameznik sam vzdržuje svoje zdravje,
• žalovanje – predvsem razumevanje vpliva smrti zaradi samomora na bližnje in okolico.
Pri podajanju vsebin se morajo izvajalci zavedati, da obstaja veliko napačnih predstav
in stereotipov o duševnih boleznih. Tako mladostniki kot odrasli niso vedno navajeni raz
pravljati o teh vprašanjih in včasih je vprašljiva tudi njihova pismenost o duševnem zdravju.
Zato moramo o teh vsebinah spregovoriti na premišljen način (Krohne idr., 2022).
Vsebinska znanja, vezana na izvajanje projektnih aktivnosti zagotavljamo na izobraževa-
nju za izvajalce. Izobraževanja so namenjena tudi poglabljanju znanja glede tega, kako se
odzvati ob mladostnikih v stiski in jih napotiti po pomoč. Prav tako se na izobraževanjih
posvetimo poteku dela v skupini in skupinski dinamiki (podrobneje v poglavju Skupinska
dinamika in komunikacijske veščine izvajalca).
86
manja in smernic za odgovorno poročanje o samomoru,
• psihološke intervencije - na primer osnove vedenjsko-kognitivne terapije, tehnike spro-
ščanja, načini reflektiranja,
• raba ustrezne terminologije – še posebej besed in načinov, s katerimi preverjamo sa-
momorilno ogroženost in se pogovarjamo o samomorilni stiski,
• razvojne posebnosti mladostništva – telesne in duševne spremembe, značilnosti raz
vojnega obdobja,
• samomorilno vedenje in samomor – znaki samomorilnega vedenja, dejavniki tveganja
in varovalni dejavniki (podrobneje spodaj), proces samomorilnega vedenja, osnovno
poznavanje problematike in statistike v Sloveniji,
• samopoškodovalno vedenje – kaj je samopoškodovalno vedenje, katere oblike pozna-
mo, kako se razlikuje od samomorilnega,
• stres – kaj je stres, kaj so stresorji, kaj lahko povzroča stres, sprožilci in vzdrževalci
stresa, kako prepoznati znake/simptome stresa, kako se lahko s stresom (ne)konstruk-
tivno soočamo, kakšni so znaki preobremenjenosti,
• ustrahovanje – načini ustrahovanja (fizično, verbalno, odnosno) in njihovi pomeni za
duševno zdravje,
• zdrav življenjski slog – kaj je zdrav življenjski slog, kaj pomaga pri ohranjanju teles
nega in duševnega zdravja, kako lahko posameznik sam vzdržuje svoje zdravje,
• žalovanje – predvsem razumevanje vpliva smrti zaradi samomora na bližnje in okolico.
Pri podajanju vsebin se morajo izvajalci zavedati, da obstaja veliko napačnih predstav
in stereotipov o duševnih boleznih. Tako mladostniki kot odrasli niso vedno navajeni raz
pravljati o teh vprašanjih in včasih je vprašljiva tudi njihova pismenost o duševnem zdravju.
Zato moramo o teh vsebinah spregovoriti na premišljen način (Krohne idr., 2022).
Vsebinska znanja, vezana na izvajanje projektnih aktivnosti zagotavljamo na izobraževa-
nju za izvajalce. Izobraževanja so namenjena tudi poglabljanju znanja glede tega, kako se
odzvati ob mladostnikih v stiski in jih napotiti po pomoč. Prav tako se na izobraževanjih
posvetimo poteku dela v skupini in skupinski dinamiki (podrobneje v poglavju Skupinska
dinamika in komunikacijske veščine izvajalca).
86
