Page 112 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 112
bara Kopačin in Matija Jenko
Sklepne ugotovitve
Predmet glasbena umetnost vsem učencem ponuja izkušnje za aktivno in
kritično izvajanje, ustvarjanje in poslušanje glasbe (Ministrstvo za šolstvo in
šport 2011). Seveda jim to lahko ponudi v normalnih okoliščinah, ko učitelji
predmet izvajajo v razredu. Marca 2020 so se tudi pri poučevanju glasbene
umetnosti zgodile spremembe, ki so se od takrat dalje v različnih oblikah pri-
sotne tudi v šolskih letih 2020/2021 in 2021/2022. Z njimi so se učitelji spo-
padali različno. Kot so povedali, je bilo izvajanje pouka na daljavo v začetku
za učence zabavno, medtem ko nov način dela učiteljem ni predstavljal prav
velike zabave. S pretekom časa se je to obrnilo, učenci so bili nad takim na-
činom dela vse manj navdušeni, učitelji pa so bili, tudi zaradi dejstva, da so
se na tak način dela privadili in se mu prilagodili, v večini vedno manj pod
stresom. Postajali so vse ustvarjalnejši, za delo z različno IKT pa vedno spre-
tnejši in kompetentnejši. Med drugim se je nekaj učiteljev posluževalo in se
še danes poslužuje hibridnega poučevanja, česar si pred marcem 2020 niso
niti predstavljali. Več kot polovica jih zase meni, da so danes mnogo ustvar-
jalnejši, kot so bili v času prvega prenosa pouka v obliko na daljavo, svojo
ustvarjalnost pa vidijo predvsem v načrtovanju pouka in v pestrejšem na-
boru dejavnosti, ki jih vključujejo v pouk glasbene umetnosti. Vseeno pa ne
gre zanemariti dejstva, da so nekateri učitelji prenasičeni z delom, moti jih
tudi odsotnost fizičnega stika z učenci, kar jim povzroča stres. Kot sredstvo,
ki se ga prej skorajda niso posluževali, sedaj pa po njem posegajo, tudi zaradi
večjega poznavanja njegovih možnosti uporabe, omenjajo e- in predvsem i-
učbenike.
Delo na daljavo ni bilo najbolj v prid pouku glasbene umetnosti, saj naj bi
si otroci pri njem pridobivali znanja in različne spretnosti ter sposobnosti, če-
sar pa pri delu na daljavo zaradi različnih dejavnikov ni bilo mogoče vedno
doseči. Poučevanje glasbene umetnosti na daljavo učencev ni spodbujalo k
sproščeni in pristni komunikaciji. Učitelji jim niso mogli približati doživljanja
glasbe, niso mogli spodbujati njihove ustvarjalnosti, omogočiti umetniškega
izražanja in skupinskega muziciranja. Učitelji so, kot so povedali, učence na
splošno višje ocenili skozi delo na daljavo, kot bi jih v šoli, kar pripisujejo raz-
ličnim vzrokom in okoliščinam, ugotavljajo pa, da sta bila po vseh spremem-
bah tudi njihovo znanje in občutljivost za glasbene vrednote ob vrnitvi v šolo
občutno manjša kot pri generacijah pred njimi.
Glede na vse ugotovljeno lahko zaključimo, da obdobje pogostih spre-
memb v načinih poučevanja glasbene umetnosti ni bilo lahko ne za učitelje
ne za učence. Tako eni kot drugi so morali svoje navade, prakse in delo prila-
112
Sklepne ugotovitve
Predmet glasbena umetnost vsem učencem ponuja izkušnje za aktivno in
kritično izvajanje, ustvarjanje in poslušanje glasbe (Ministrstvo za šolstvo in
šport 2011). Seveda jim to lahko ponudi v normalnih okoliščinah, ko učitelji
predmet izvajajo v razredu. Marca 2020 so se tudi pri poučevanju glasbene
umetnosti zgodile spremembe, ki so se od takrat dalje v različnih oblikah pri-
sotne tudi v šolskih letih 2020/2021 in 2021/2022. Z njimi so se učitelji spo-
padali različno. Kot so povedali, je bilo izvajanje pouka na daljavo v začetku
za učence zabavno, medtem ko nov način dela učiteljem ni predstavljal prav
velike zabave. S pretekom časa se je to obrnilo, učenci so bili nad takim na-
činom dela vse manj navdušeni, učitelji pa so bili, tudi zaradi dejstva, da so
se na tak način dela privadili in se mu prilagodili, v večini vedno manj pod
stresom. Postajali so vse ustvarjalnejši, za delo z različno IKT pa vedno spre-
tnejši in kompetentnejši. Med drugim se je nekaj učiteljev posluževalo in se
še danes poslužuje hibridnega poučevanja, česar si pred marcem 2020 niso
niti predstavljali. Več kot polovica jih zase meni, da so danes mnogo ustvar-
jalnejši, kot so bili v času prvega prenosa pouka v obliko na daljavo, svojo
ustvarjalnost pa vidijo predvsem v načrtovanju pouka in v pestrejšem na-
boru dejavnosti, ki jih vključujejo v pouk glasbene umetnosti. Vseeno pa ne
gre zanemariti dejstva, da so nekateri učitelji prenasičeni z delom, moti jih
tudi odsotnost fizičnega stika z učenci, kar jim povzroča stres. Kot sredstvo,
ki se ga prej skorajda niso posluževali, sedaj pa po njem posegajo, tudi zaradi
večjega poznavanja njegovih možnosti uporabe, omenjajo e- in predvsem i-
učbenike.
Delo na daljavo ni bilo najbolj v prid pouku glasbene umetnosti, saj naj bi
si otroci pri njem pridobivali znanja in različne spretnosti ter sposobnosti, če-
sar pa pri delu na daljavo zaradi različnih dejavnikov ni bilo mogoče vedno
doseči. Poučevanje glasbene umetnosti na daljavo učencev ni spodbujalo k
sproščeni in pristni komunikaciji. Učitelji jim niso mogli približati doživljanja
glasbe, niso mogli spodbujati njihove ustvarjalnosti, omogočiti umetniškega
izražanja in skupinskega muziciranja. Učitelji so, kot so povedali, učence na
splošno višje ocenili skozi delo na daljavo, kot bi jih v šoli, kar pripisujejo raz-
ličnim vzrokom in okoliščinam, ugotavljajo pa, da sta bila po vseh spremem-
bah tudi njihovo znanje in občutljivost za glasbene vrednote ob vrnitvi v šolo
občutno manjša kot pri generacijah pred njimi.
Glede na vse ugotovljeno lahko zaključimo, da obdobje pogostih spre-
memb v načinih poučevanja glasbene umetnosti ni bilo lahko ne za učitelje
ne za učence. Tako eni kot drugi so morali svoje navade, prakse in delo prila-
112
