Page 111 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 111
Spremembe v poučevanju glasbene umetnosti od začetka epidemije covida-19 do leta 2022
Največ učiteljev (65 ali 25,8 ) je pri opisu svojih opažanj o odnosu učencev
do predmeta glasbena umetnost ob prehodu poučevanja tega predmeta v
obliko na daljavo povedalo, da so bili učenci na začetku nad novim načinom
dela navdušeni in za pouk na daljavo zelo motivirani, a to stanje ni trajalo
dolgo. Povedali so, da sta tako motivacija kot navdušenje padala obratno so-
razmerno s pretekom časa: »In nisem mogla verjeti, kako hitro za pouk preko
Zooma niso bili več navdušeni. Prišlo je celo do tega, da sem opazila, da če-
prav so bili pri pouku fizično prisotni, so počeli vse kaj drugega, kot spremljali
pouk, in to kar pred prižganimi kamerami.«
V kontekstu motivacije so omenili tudi, da so bili učenci ob prvi vrnitvi
v šolo nad tem zelo navdušeni, pri kasnejših vrnitvah, sploh v šolskem letu
2021/2022, ko so bila obdobja izobraževanja na daljavo zaradi odrejenih ka-
ranten krajša, pa vedno manj. Kot povedo učitelji, je motivacija za delo pri
pouku glasbene umetnosti sedaj enaka kot pred marcem 2020. 20 (7,9 ) so-
delujočih v raziskavi je tudi povedalo, da je zmožnost učencev za daljšo kon-
centracijo v šolski uri padla: »Vsebino, ki je bila pred marcem 2020 predvidena
za obdelavo v eni šolski uri, sedaj obdelamo v uri in pol do dveh urah, v maju
2021 pa smo po osemmesečnem zaprtju za isto vsebino potrebovali kar tri
šolske ure.«
Kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, so imeli učitelji težave tudi z IKT-
nepismenostjo učencev – ti sicer spadajo v t. i. »digitalno generacijo« (»Digi-
talna Slovenija 2020« 2016), pa vendar njihove digitalne kompetence niso na
visoki ravni. Zaradi navedenega je potreben skrben premislek učiteljev o tem,
katero IKT bodo pri svojem poučevanju uporabili ter ali bodo del pouka po-
svetili temu, da bodo učence z IKT, ki jo nameravajo v nadaljevanju uporabiti,
sploh seznanili (Hrastinski 2008; Simamora 2020; Toselli 2020; Zmazek, Pesek
in Lipovec 2020). Kot eno večjih sprememb pri odnosu učencev do predmeta
glasbena umetnost zaradi načina poučevanja le-tega v času poučevanja na
daljavo naštejejo tudi odklon pri ocenah v primerjavi s časom pred prvim pre-
hodom šolanja v obliko na daljavo. Te so bile sedaj povečini višje kot prej, kar
pripisujejo različnim dejavnikom: »Zelo jasno je bilo, da umetniške naloge
pri določenih učenci niso bile njihovo delo.« »Glede na hitro spreminjajoči se
način izvedbe pouka sem sproti prilagajala tudi načine ocenjevanja in sama
pri sebi vem, da nisem bila najbolj pravična, saj sem imela občutek, da za ka-
mero niso bili le moji učenci . . .« »Pri spraševanju sem slišala, da ima otrok več
kot dovolj pomoči staršev ali sorojencev, ki sem jih nekajkrat celo odkrito po-
zvala, da ocenjujem znanje učencev in ne njihovo.« Glede na vse povedano
lahko sklepamo, da ocenjevanje ni bilo objektivno, pravično, točno in zane-
sljivo, kar pa po Anici Brvar in Suzani Likar (2005) mora biti.
111
Največ učiteljev (65 ali 25,8 ) je pri opisu svojih opažanj o odnosu učencev
do predmeta glasbena umetnost ob prehodu poučevanja tega predmeta v
obliko na daljavo povedalo, da so bili učenci na začetku nad novim načinom
dela navdušeni in za pouk na daljavo zelo motivirani, a to stanje ni trajalo
dolgo. Povedali so, da sta tako motivacija kot navdušenje padala obratno so-
razmerno s pretekom časa: »In nisem mogla verjeti, kako hitro za pouk preko
Zooma niso bili več navdušeni. Prišlo je celo do tega, da sem opazila, da če-
prav so bili pri pouku fizično prisotni, so počeli vse kaj drugega, kot spremljali
pouk, in to kar pred prižganimi kamerami.«
V kontekstu motivacije so omenili tudi, da so bili učenci ob prvi vrnitvi
v šolo nad tem zelo navdušeni, pri kasnejših vrnitvah, sploh v šolskem letu
2021/2022, ko so bila obdobja izobraževanja na daljavo zaradi odrejenih ka-
ranten krajša, pa vedno manj. Kot povedo učitelji, je motivacija za delo pri
pouku glasbene umetnosti sedaj enaka kot pred marcem 2020. 20 (7,9 ) so-
delujočih v raziskavi je tudi povedalo, da je zmožnost učencev za daljšo kon-
centracijo v šolski uri padla: »Vsebino, ki je bila pred marcem 2020 predvidena
za obdelavo v eni šolski uri, sedaj obdelamo v uri in pol do dveh urah, v maju
2021 pa smo po osemmesečnem zaprtju za isto vsebino potrebovali kar tri
šolske ure.«
Kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, so imeli učitelji težave tudi z IKT-
nepismenostjo učencev – ti sicer spadajo v t. i. »digitalno generacijo« (»Digi-
talna Slovenija 2020« 2016), pa vendar njihove digitalne kompetence niso na
visoki ravni. Zaradi navedenega je potreben skrben premislek učiteljev o tem,
katero IKT bodo pri svojem poučevanju uporabili ter ali bodo del pouka po-
svetili temu, da bodo učence z IKT, ki jo nameravajo v nadaljevanju uporabiti,
sploh seznanili (Hrastinski 2008; Simamora 2020; Toselli 2020; Zmazek, Pesek
in Lipovec 2020). Kot eno večjih sprememb pri odnosu učencev do predmeta
glasbena umetnost zaradi načina poučevanja le-tega v času poučevanja na
daljavo naštejejo tudi odklon pri ocenah v primerjavi s časom pred prvim pre-
hodom šolanja v obliko na daljavo. Te so bile sedaj povečini višje kot prej, kar
pripisujejo različnim dejavnikom: »Zelo jasno je bilo, da umetniške naloge
pri določenih učenci niso bile njihovo delo.« »Glede na hitro spreminjajoči se
način izvedbe pouka sem sproti prilagajala tudi načine ocenjevanja in sama
pri sebi vem, da nisem bila najbolj pravična, saj sem imela občutek, da za ka-
mero niso bili le moji učenci . . .« »Pri spraševanju sem slišala, da ima otrok več
kot dovolj pomoči staršev ali sorojencev, ki sem jih nekajkrat celo odkrito po-
zvala, da ocenjujem znanje učencev in ne njihovo.« Glede na vse povedano
lahko sklepamo, da ocenjevanje ni bilo objektivno, pravično, točno in zane-
sljivo, kar pa po Anici Brvar in Suzani Likar (2005) mora biti.
111
