Page 15 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Zgodnje učenje matematike med starši in otroki v času pandemije
pri čemer je pomembno, da aktivno vključujemo matematične metode, jezik
in strategije. National Mathematics Advisory Panel (NMAP),³ ki je bil ustano-
vljen leta 2006, se je osredotočil na prednosti, ki jih imajo otroci, če so deležni
visokokakovostne vzgoje s področja predšolske matematike že v zgodnjem
otroštvu, kar je pomembno predvsem za ogrožene otroke (nižji ekonomsko-
socialni status, enostarševske družine idr.). Vsem trem institucijam je skupno
mnenje, da je bistvenega pomena to, da je matematično izobraževanje od
3. do 6. leta ključno za spodbujanje prihodnjih matematičnih dosežkov in da
so se zelo majhni otroci pripravljeni učiti širokega nabora matematičnih vse-
bin. Poudarjajo pa tudi, da je za matematične dosežke pomemben predvsem
trud, ne pa samo talent.
Raziskovalci s področja psihologije in vzgoje so raziskovali pomen mate-
matične vzgoje v zgodnjem otroštvu (Baroody 2003; Ginsburg in Amit 2008).
Clements in Sarama (2009) utemeljujeta, katera matematična področja so
najpomembnejša za mlade učence, kateri koncepti in veščine so temeljni za
njihovo doseganje višjih stopenj razumevanja matematike, ki si sledijo, ter
kako bi lahko učitelji pomagali otrokom, da bi ti ostali navdušeni nad ma-
tematiko. Avtorja skozi različna poglavja predstavita matematična področja
(številke, verbalno štetje in štetje objektov . . .) skozi otrokovo perspektivo
in radovednost. Vzgojitelji in učitelji skozi primere in opise spoznajo indivi-
dualna znanja otrok, s tem pa tudi njihove različne učne potrebe. Učitelja s
konkretnimi predlogi podpirajo pri izbiri materialov, svetujejo glede načina
komunikacije in razumevanja ravni znanja, ki ga ima otrok na posameznih
stopnjah.
Matematično znanje predšolskih otrok napoveduje kasnejši šolski uspeh v
osnovni in celo srednji šoli (Duncan idr. 2007, Cross, Woods in Schweingru-
ber 2009). Vzajemni učinek se je pokazal tudi pri matematičnih zmožnostih
ob samem začetku osnovnošolskega izobraževanja ter pri kasnejših osnov-
nošolskih dosežkih (Claessens, Duncan in Engel 2009; Duncan idr. 2007). Leta
2013 sta Ami Claessens in Mimi Engel predstavili sekundarno analizo longi-
tudinalne raziskave otrok, ki so obiskovali vrtec v letih 1998 in 1999 ter so jih
spremljali do osmega razreda. Ugotovili sta, da zgodnje matematične spret-
nosti in znanja napovedujejo uspeh pri branju, matematiki, naravoslovju in
znanstvenih dosežkih.
³ NMAP (Nacionalni svetovalni odbor za matematiko) je bil ustanovljen leta 2006 z odredbo pred-
sednika Busha. Svet predsedniku in ministru za šolstvo svetuje na podlagi znanstveno uteme-
ljenih raziskav z namenom spodbujanja in napredovanja pri poučevanju ter učenju matema-
tike.
15
pri čemer je pomembno, da aktivno vključujemo matematične metode, jezik
in strategije. National Mathematics Advisory Panel (NMAP),³ ki je bil ustano-
vljen leta 2006, se je osredotočil na prednosti, ki jih imajo otroci, če so deležni
visokokakovostne vzgoje s področja predšolske matematike že v zgodnjem
otroštvu, kar je pomembno predvsem za ogrožene otroke (nižji ekonomsko-
socialni status, enostarševske družine idr.). Vsem trem institucijam je skupno
mnenje, da je bistvenega pomena to, da je matematično izobraževanje od
3. do 6. leta ključno za spodbujanje prihodnjih matematičnih dosežkov in da
so se zelo majhni otroci pripravljeni učiti širokega nabora matematičnih vse-
bin. Poudarjajo pa tudi, da je za matematične dosežke pomemben predvsem
trud, ne pa samo talent.
Raziskovalci s področja psihologije in vzgoje so raziskovali pomen mate-
matične vzgoje v zgodnjem otroštvu (Baroody 2003; Ginsburg in Amit 2008).
Clements in Sarama (2009) utemeljujeta, katera matematična področja so
najpomembnejša za mlade učence, kateri koncepti in veščine so temeljni za
njihovo doseganje višjih stopenj razumevanja matematike, ki si sledijo, ter
kako bi lahko učitelji pomagali otrokom, da bi ti ostali navdušeni nad ma-
tematiko. Avtorja skozi različna poglavja predstavita matematična področja
(številke, verbalno štetje in štetje objektov . . .) skozi otrokovo perspektivo
in radovednost. Vzgojitelji in učitelji skozi primere in opise spoznajo indivi-
dualna znanja otrok, s tem pa tudi njihove različne učne potrebe. Učitelja s
konkretnimi predlogi podpirajo pri izbiri materialov, svetujejo glede načina
komunikacije in razumevanja ravni znanja, ki ga ima otrok na posameznih
stopnjah.
Matematično znanje predšolskih otrok napoveduje kasnejši šolski uspeh v
osnovni in celo srednji šoli (Duncan idr. 2007, Cross, Woods in Schweingru-
ber 2009). Vzajemni učinek se je pokazal tudi pri matematičnih zmožnostih
ob samem začetku osnovnošolskega izobraževanja ter pri kasnejših osnov-
nošolskih dosežkih (Claessens, Duncan in Engel 2009; Duncan idr. 2007). Leta
2013 sta Ami Claessens in Mimi Engel predstavili sekundarno analizo longi-
tudinalne raziskave otrok, ki so obiskovali vrtec v letih 1998 in 1999 ter so jih
spremljali do osmega razreda. Ugotovili sta, da zgodnje matematične spret-
nosti in znanja napovedujejo uspeh pri branju, matematiki, naravoslovju in
znanstvenih dosežkih.
³ NMAP (Nacionalni svetovalni odbor za matematiko) je bil ustanovljen leta 2006 z odredbo pred-
sednika Busha. Svet predsedniku in ministru za šolstvo svetuje na podlagi znanstveno uteme-
ljenih raziskav z namenom spodbujanja in napredovanja pri poučevanju ter učenju matema-
tike.
15
