Page 17 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Zgodnje učenje matematike med starši in otroki v času pandemije
Nekatere raziskave so dokazale, da so imeli otroci, ki so obiskovali visokoka-
kovostne predšolske programe, boljše kognitivne kompetence kot otroci, ki
so obiskovali vrtce z nižjimi kakovostnimi standardi (Belsky idr. 2007; Sam-
mons idr. 2008; Gorey 2001).
Zato bi bilo smiselno raziskati obe okolji skupaj, se pravi okolje otrokovega
doma in predšolsko okolje oziroma vrtec, saj vplivata drugo na drugega, kar
omenjajo tudi Yvonne Anders idr. (2012). Čeprav so nekateri raziskovalci do-
kazali, da domače vzgojno okolje pomembneje vpliva na otrokov razvoj ka-
kor zgodnja institucionalna vzgoja (Lehrl idr. 2012), veliko število znanstve-
nikov poudarja, kako pomembna je kakovostna spodbuda, zlasti kadar go-
vorimo o bralni in matematični pismenosti (Kleemans idr. 2012; LeFevre idr.
2010; Niklas in Schneider 2014; Skwarchuk, Sowinski in LeFevre 2014). Zato se
je smiselno vprašati, kako bi lahko podpirali družine pri spodbujanju in nego-
vanju otrokovih sposobnosti ter kompetenc, kot je matematični razvoj, kar se
sprašujejo tudi drugi raziskovalci (Blevins-Knabe idr. 2000 v Kluczniok 2017).
Raziskave kažejo, da se učinki vključevanja staršev v izobraževalni proces nji-
hovih otrok kažejo pri vseh otrocih ne glede na njihovo starost, rasno oziroma
etnično pripadnost in socialno-ekonomski status družine (Mapp 2004). Šte-
vilni dokazi kažejo, da je matematika predšolskih otrok v domačem okolju,
kjer se starši z otroki igrajo matematične igre, kot so računanje, geometrij-
sko sklepanje in prostorska predstavljivost, spretnosti oblikovanja vzorcev in
merjenje, pomemben napovedovalec otrokovih matematičnih sposobnosti
(Blevins-Knabe in Musun-Miller 1996; LeFevre idr. 2010 Kleemans idr. 2012; Le-
vine idr. 2012; Niklas in Schneider 2014; Hart, Ganley in Purpura 2016; Zippert
in Rittle-Johnson 2020).
Barbara Japelj Pavešić (2014) meni, da ni dovolj, da vrtec otroku ponuja ve-
liko odličnih priložnosti za učenje matematike, treba je narediti še naslednji
korak: vključiti starše v prepoznavanje otrokovega znanja, povečati njihovo
zanimanje za dosežke in izdelke njihovih otrok ter uskladiti pričakovanja do
otrokovega napredovanja v matematiki z njegovimi domačimi.
Metodologija
Problem in cilji raziskave
Mara Cotič in Felda (2014) menita, da je namen zgodnjega učenja matematike
odkrivanje, razmišljanje in nadgrajevanje znanja o matematiki, saj otroci raz-
lične matematične postopke in dejstva spoznavajo s pomočjo lastnega raz-
mišljanja. Značilnost matematičnega mišljenja je reševanje vsakdanjih pro-
blemov, kar otroci počnejo preko igre. Zato smo se odločili, da bomo raz-
iskali, katere igre so se starši igrali s svojimi predšolskimi otroki v času pan-
17
Nekatere raziskave so dokazale, da so imeli otroci, ki so obiskovali visokoka-
kovostne predšolske programe, boljše kognitivne kompetence kot otroci, ki
so obiskovali vrtce z nižjimi kakovostnimi standardi (Belsky idr. 2007; Sam-
mons idr. 2008; Gorey 2001).
Zato bi bilo smiselno raziskati obe okolji skupaj, se pravi okolje otrokovega
doma in predšolsko okolje oziroma vrtec, saj vplivata drugo na drugega, kar
omenjajo tudi Yvonne Anders idr. (2012). Čeprav so nekateri raziskovalci do-
kazali, da domače vzgojno okolje pomembneje vpliva na otrokov razvoj ka-
kor zgodnja institucionalna vzgoja (Lehrl idr. 2012), veliko število znanstve-
nikov poudarja, kako pomembna je kakovostna spodbuda, zlasti kadar go-
vorimo o bralni in matematični pismenosti (Kleemans idr. 2012; LeFevre idr.
2010; Niklas in Schneider 2014; Skwarchuk, Sowinski in LeFevre 2014). Zato se
je smiselno vprašati, kako bi lahko podpirali družine pri spodbujanju in nego-
vanju otrokovih sposobnosti ter kompetenc, kot je matematični razvoj, kar se
sprašujejo tudi drugi raziskovalci (Blevins-Knabe idr. 2000 v Kluczniok 2017).
Raziskave kažejo, da se učinki vključevanja staršev v izobraževalni proces nji-
hovih otrok kažejo pri vseh otrocih ne glede na njihovo starost, rasno oziroma
etnično pripadnost in socialno-ekonomski status družine (Mapp 2004). Šte-
vilni dokazi kažejo, da je matematika predšolskih otrok v domačem okolju,
kjer se starši z otroki igrajo matematične igre, kot so računanje, geometrij-
sko sklepanje in prostorska predstavljivost, spretnosti oblikovanja vzorcev in
merjenje, pomemben napovedovalec otrokovih matematičnih sposobnosti
(Blevins-Knabe in Musun-Miller 1996; LeFevre idr. 2010 Kleemans idr. 2012; Le-
vine idr. 2012; Niklas in Schneider 2014; Hart, Ganley in Purpura 2016; Zippert
in Rittle-Johnson 2020).
Barbara Japelj Pavešić (2014) meni, da ni dovolj, da vrtec otroku ponuja ve-
liko odličnih priložnosti za učenje matematike, treba je narediti še naslednji
korak: vključiti starše v prepoznavanje otrokovega znanja, povečati njihovo
zanimanje za dosežke in izdelke njihovih otrok ter uskladiti pričakovanja do
otrokovega napredovanja v matematiki z njegovimi domačimi.
Metodologija
Problem in cilji raziskave
Mara Cotič in Felda (2014) menita, da je namen zgodnjega učenja matematike
odkrivanje, razmišljanje in nadgrajevanje znanja o matematiki, saj otroci raz-
lične matematične postopke in dejstva spoznavajo s pomočjo lastnega raz-
mišljanja. Značilnost matematičnega mišljenja je reševanje vsakdanjih pro-
blemov, kar otroci počnejo preko igre. Zato smo se odločili, da bomo raz-
iskali, katere igre so se starši igrali s svojimi predšolskimi otroki v času pan-
17
