Page 16 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
aša Živkovič
Da je matematika pomembna za kasnejši uspeh v življenju, so pokazale
številne sicer že nekoliko starejše raziskave (Alexander in Entwisle 1988; Gins-
burg, Klein in Starkey 1998; Claessens, Duncan in Engel 2009; Duncan idr.
2007). Ugotovili so namreč, da napoveduje vrsto pozitivnih odločitev in do-
sežkov tudi v odraslem obdobju. Ameriški raziskovalci Murnane, Willette in
Levy so že leta 1995 v svoji raziskavi pokazali visoko povezanost med visoko-
šolskimi matematični spretnostmi in stopnjo izobrazbe. Predhodna raziskava
Rivere-Batiza iz leta 1992 je dokazala povezanost s kakovostjo službe in plačo,
kar vpliva na ekonomsko uspešnost države. Glede na pomen matematike za
učni uspeh in gospodarski uspeh naroda (Butterworth, Varma in Laurillard
2011) potrebujejo vsi otroci trdno znanje matematike v svojih najzgodnejših
letih.
Otroci vstopijo v vrtčevsko okolje z različnimi matematičnimi predznanji,
med njimi so nekateri, ki dosegajo zelo visoko raven znanja zgodnje matema-
tike, drugi pa zelo nizko. Predvsem so to bili otroci staršev z nizkimi dohodki
in otroci manjšin (Clements in Sarama 2011). Prav te razlike naj bi napovedo-
vale zgodnje učne uspehe (Alexander in Entwisle 1988; Claessens, Duncan in
Engel 2009; Duncan idr. 2007; Jordan, Glutting in Ramineni 2010) in splošne
dosežke v izobrazbi (Duncan 2011; Entwisle, Alexander in Olson 2005).
Zgodnje učenje matematike v domačem okolju
Prvo učno okolje je seveda okolje doma. Družina je prvi in primarni družbeni
sistem, v katerem majhni otroci začenjajo pridobivati temeljne kognitivne in
družbene veščine, ki oblikujejo njihovo motivacijo in zgodnjo pripravljenost
na izzive šolanja (Machida, Taylor in Kim 2002). Kot smo omenili, otroci že v
vrtčevski prostor vstopajo z velikimi razlikami v znanju na področju predšol-
ske matematike. Otroci, katerih starši se zavedajo pomembnosti svoje vplete-
nosti v učno okolje in so seznanjeni z njihovimi dosežki, oblikujejo pozitiven
odnos do šole in so učno uspešnejši (Epstein 1992). Bogata učna okolja, ki
vključujejo pomembne matematične izkušnje, so povezana z višjimi dosežki
otrok (Biddulph, Biddulph in Biddulph 2003). Domače učno okolje, ki ga starši
zagotavljajo svojim otrokom, predstavlja pomemben kontekst za razvoj aka-
demskih znanj, med katera spada tudi matematična pismenost (Manolitsis,
Georgiou in Tziraki 2013).
Zavedamo se, da na otrokov kognitivni razvoj in šolski uspeh vpliva pred-
vsem domače okolje (Tietze idr. 1998), vendar raziskave kažejo, da ima ve-
lik vpliv tudi kakovostna predšolska vzgoja. Predvsem je to pomembno za
družine in otroke z nizkimi dohodki ter družine, ki živijo v slabših socialno-
ekonomskih pogojih (Anders idr. 2011; Bassok idr. 2008; Bierman idr. 2008).
16
Da je matematika pomembna za kasnejši uspeh v življenju, so pokazale
številne sicer že nekoliko starejše raziskave (Alexander in Entwisle 1988; Gins-
burg, Klein in Starkey 1998; Claessens, Duncan in Engel 2009; Duncan idr.
2007). Ugotovili so namreč, da napoveduje vrsto pozitivnih odločitev in do-
sežkov tudi v odraslem obdobju. Ameriški raziskovalci Murnane, Willette in
Levy so že leta 1995 v svoji raziskavi pokazali visoko povezanost med visoko-
šolskimi matematični spretnostmi in stopnjo izobrazbe. Predhodna raziskava
Rivere-Batiza iz leta 1992 je dokazala povezanost s kakovostjo službe in plačo,
kar vpliva na ekonomsko uspešnost države. Glede na pomen matematike za
učni uspeh in gospodarski uspeh naroda (Butterworth, Varma in Laurillard
2011) potrebujejo vsi otroci trdno znanje matematike v svojih najzgodnejših
letih.
Otroci vstopijo v vrtčevsko okolje z različnimi matematičnimi predznanji,
med njimi so nekateri, ki dosegajo zelo visoko raven znanja zgodnje matema-
tike, drugi pa zelo nizko. Predvsem so to bili otroci staršev z nizkimi dohodki
in otroci manjšin (Clements in Sarama 2011). Prav te razlike naj bi napovedo-
vale zgodnje učne uspehe (Alexander in Entwisle 1988; Claessens, Duncan in
Engel 2009; Duncan idr. 2007; Jordan, Glutting in Ramineni 2010) in splošne
dosežke v izobrazbi (Duncan 2011; Entwisle, Alexander in Olson 2005).
Zgodnje učenje matematike v domačem okolju
Prvo učno okolje je seveda okolje doma. Družina je prvi in primarni družbeni
sistem, v katerem majhni otroci začenjajo pridobivati temeljne kognitivne in
družbene veščine, ki oblikujejo njihovo motivacijo in zgodnjo pripravljenost
na izzive šolanja (Machida, Taylor in Kim 2002). Kot smo omenili, otroci že v
vrtčevski prostor vstopajo z velikimi razlikami v znanju na področju predšol-
ske matematike. Otroci, katerih starši se zavedajo pomembnosti svoje vplete-
nosti v učno okolje in so seznanjeni z njihovimi dosežki, oblikujejo pozitiven
odnos do šole in so učno uspešnejši (Epstein 1992). Bogata učna okolja, ki
vključujejo pomembne matematične izkušnje, so povezana z višjimi dosežki
otrok (Biddulph, Biddulph in Biddulph 2003). Domače učno okolje, ki ga starši
zagotavljajo svojim otrokom, predstavlja pomemben kontekst za razvoj aka-
demskih znanj, med katera spada tudi matematična pismenost (Manolitsis,
Georgiou in Tziraki 2013).
Zavedamo se, da na otrokov kognitivni razvoj in šolski uspeh vpliva pred-
vsem domače okolje (Tietze idr. 1998), vendar raziskave kažejo, da ima ve-
lik vpliv tudi kakovostna predšolska vzgoja. Predvsem je to pomembno za
družine in otroke z nizkimi dohodki ter družine, ki živijo v slabših socialno-
ekonomskih pogojih (Anders idr. 2011; Bassok idr. 2008; Bierman idr. 2008).
16
