Page 132 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 132
an Hozjan, Darja Jenko in Divna Nabernik
šolski pouk preselil s šolanja v živo na šolanje na daljavo. Prehod šolanja v
obliko na daljavo je tako od pedagoških delavcev kot tudi učencev zahteval
hipno prilagajanje na drugačne pogoje dela. Pedagoški delavci so bili primo-
rani nadgraditi lastno računalniško pismenost in prilagoditi učna gradiva za
e-obliko. Od učencev pa se je pričakovalo, da vzpostavijo ustrezen odnos in
motivacijo za učni proces (Rupnik Vec 2020).
Vendar pa prehod vzgojno-izobraževalnega procesa v obliko na daljavo ni
vplival le na pedagoške delavce in učence, temveč tudi na starše. Le-ti so v
pedagoškem procesu prevzeli nove oziroma dodatne naloge, predvsem po-
moč pri motiviranju učencev za učenje, razumevanju navodil in učne snovi
ter nadzor nad opravljenimi šolskimi obveznostmi (Grewenig idr. 2020; Brom
idr. 2020; Koskela idr. 2020; Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020b). Ob
tem pa se postavlja vprašanje, kako je šolanje na daljavo v obdobju covida-19
vplivalo na časovno vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-
izobraževalni proces.¹
Po mnenju Kovača (2009, 88) sta v sodobnem vzgojno-izobraževalnem
procesu zaželena partnerstvo med starši in šolo ter aktivna vloga staršev.
Za ustrezen partnerski odnos je potrebno, da »so vloge znotraj vzgojno-
izobraževalnega procesa dopolnjujoče in usmerjene v skupni cilj, ki pomeni
pomoč učencu. Za dosego tovrstnega rezultata je potrebno, da šola (učitelji)
v starših vzbudi občutek zaupanja, varnosti, upoštevanja individualnosti in
iskanja ustreznih načinov sodelovanja, v katerih se bodo starši lahko aktivno
vključili v vzgojno-izobraževalni proces učenca.« Pri tem se aktivno vključe-
vanje staršev lahko odraža na tri načine, in sicer: vključevanje v aktivnosti
na šoli, komunikacija s šolo in učna podpora učencu v domačem okolju (Po-
merants, Moorman, Litwack 2007; Schueler, MacIntrye in Gehlbach 2017). V
obdobju šolanja na daljavo je bil okrnjen prvi način, tj. vključevanje staršev v
aktivnosti na šoli, v ospredje pa je prišla neposredna podpora staršev učen-
cem v domačem okolju.
Raziskave o vključenosti staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih
otrok v slovenskem in mednarodnem prostoru pred ter med covidom-19
Raziskava v slovenskem pedagoškem prostoru o aktivnem vključevanju star-
šev v vzgojno-izobraževalni proces in pomoči staršev šoloobveznim otrokom
je bila izvedena pod okriljem Jane Kalin idr. (2008) in se je imenovala Vzvodi
¹ Pod pojmom časovna vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni
proces razumemo povprečno dnevno vključenost staršev v spremljanje, mentoriranje in moti-
viranje šoloobveznih otrok pred in med šolanjem na daljavo (Curtis 2013).
132
šolski pouk preselil s šolanja v živo na šolanje na daljavo. Prehod šolanja v
obliko na daljavo je tako od pedagoških delavcev kot tudi učencev zahteval
hipno prilagajanje na drugačne pogoje dela. Pedagoški delavci so bili primo-
rani nadgraditi lastno računalniško pismenost in prilagoditi učna gradiva za
e-obliko. Od učencev pa se je pričakovalo, da vzpostavijo ustrezen odnos in
motivacijo za učni proces (Rupnik Vec 2020).
Vendar pa prehod vzgojno-izobraževalnega procesa v obliko na daljavo ni
vplival le na pedagoške delavce in učence, temveč tudi na starše. Le-ti so v
pedagoškem procesu prevzeli nove oziroma dodatne naloge, predvsem po-
moč pri motiviranju učencev za učenje, razumevanju navodil in učne snovi
ter nadzor nad opravljenimi šolskimi obveznostmi (Grewenig idr. 2020; Brom
idr. 2020; Koskela idr. 2020; Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020b). Ob
tem pa se postavlja vprašanje, kako je šolanje na daljavo v obdobju covida-19
vplivalo na časovno vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-
izobraževalni proces.¹
Po mnenju Kovača (2009, 88) sta v sodobnem vzgojno-izobraževalnem
procesu zaželena partnerstvo med starši in šolo ter aktivna vloga staršev.
Za ustrezen partnerski odnos je potrebno, da »so vloge znotraj vzgojno-
izobraževalnega procesa dopolnjujoče in usmerjene v skupni cilj, ki pomeni
pomoč učencu. Za dosego tovrstnega rezultata je potrebno, da šola (učitelji)
v starših vzbudi občutek zaupanja, varnosti, upoštevanja individualnosti in
iskanja ustreznih načinov sodelovanja, v katerih se bodo starši lahko aktivno
vključili v vzgojno-izobraževalni proces učenca.« Pri tem se aktivno vključe-
vanje staršev lahko odraža na tri načine, in sicer: vključevanje v aktivnosti
na šoli, komunikacija s šolo in učna podpora učencu v domačem okolju (Po-
merants, Moorman, Litwack 2007; Schueler, MacIntrye in Gehlbach 2017). V
obdobju šolanja na daljavo je bil okrnjen prvi način, tj. vključevanje staršev v
aktivnosti na šoli, v ospredje pa je prišla neposredna podpora staršev učen-
cem v domačem okolju.
Raziskave o vključenosti staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih
otrok v slovenskem in mednarodnem prostoru pred ter med covidom-19
Raziskava v slovenskem pedagoškem prostoru o aktivnem vključevanju star-
šev v vzgojno-izobraževalni proces in pomoči staršev šoloobveznim otrokom
je bila izvedena pod okriljem Jane Kalin idr. (2008) in se je imenovala Vzvodi
¹ Pod pojmom časovna vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni
proces razumemo povprečno dnevno vključenost staršev v spremljanje, mentoriranje in moti-
viranje šoloobveznih otrok pred in med šolanjem na daljavo (Curtis 2013).
132
