Page 135 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
Časovna vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni proces
membno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu svojih otrok. Ob tem se
postavlja vprašanje o vplivu šolanja šoloobveznih otrok na daljavo na ča-
sovno vključenost staršev v vzgojno-izobraževalni proces otrok.
Cilj raziskovanja
Raziskava Zveze aktivov svetov staršev je pokazala, da je se od šolanja učen-
cev na daljavo po prvem in po petem tednu povečala časovna pomoč staršev
z 2,3 na 2,6 ure na dan, kar pomeni, da se je v obdobju enega meseca pove-
čala za 11,5 (Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020a; 2020b). Gre za
relativno visok dvig števila ur pomoči učencem v enomesečnem obdobju.
Slednje pa nas je vodilo do razmišljanja, kako se je s šolanjem na daljavo
v obdobju covida-19 spremenila časovna vključenost staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih osnovnošolskih otrok na izbrani osnovni šoli
v obalno-kraški regiji. Na podlagi slednjega smo oblikovali cilj empirične ra-
ziskave, in sicer: ugotoviti razlike v časovni vključenosti staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok pred in v času šolanja na daljavo na iz-
brani osnovni šoli v obalno-kraški regiji.
Glede na zastavljen namen in izsledke raziskav Jane Kalin idr. (2008), Zveze
aktivov svetov staršev Slovenije (2020a; 2020b), Kaje Hacin Beyazoglu idr.
(2020) ter Aase Villadsen, Gabrielle Conti in Emle Fitzsimons (2020), smo obli-
kovali raziskovalne cilje, ki so se navezovali na razlike v časovni vključenosti
staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok pred in v času šolanja
na daljavo na izbrani osnovni šoli v obalno-kraški regiji, in sicer:
1. glede na spol staršev,
2. glede na stopnjo izobrazbe staršev,
3. glede na zaposlitveni status staršev in
4. glede na število šoloobveznih otrok v družini.
Raziskovalne hipoteze
Na podlagi ciljev smo oblikovali naslednje raziskovalne hipoteze:
H1 Pričakujemo, da se pojavljajo razlike v času, ki so ga starši namenili
vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces svojih šoloobveznih otrok
pred in med šolanjem na daljavo.
H2 Pričakujemo, da se pojavljajo razlike v času, ki so ga starši namenili
vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces svojih šoloobveznih otrok
pred in med šolanjem na daljavo znotraj posameznih vrednosti neod-
visnih spremenljivk:
135
membno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu svojih otrok. Ob tem se
postavlja vprašanje o vplivu šolanja šoloobveznih otrok na daljavo na ča-
sovno vključenost staršev v vzgojno-izobraževalni proces otrok.
Cilj raziskovanja
Raziskava Zveze aktivov svetov staršev je pokazala, da je se od šolanja učen-
cev na daljavo po prvem in po petem tednu povečala časovna pomoč staršev
z 2,3 na 2,6 ure na dan, kar pomeni, da se je v obdobju enega meseca pove-
čala za 11,5 (Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020a; 2020b). Gre za
relativno visok dvig števila ur pomoči učencem v enomesečnem obdobju.
Slednje pa nas je vodilo do razmišljanja, kako se je s šolanjem na daljavo
v obdobju covida-19 spremenila časovna vključenost staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih osnovnošolskih otrok na izbrani osnovni šoli
v obalno-kraški regiji. Na podlagi slednjega smo oblikovali cilj empirične ra-
ziskave, in sicer: ugotoviti razlike v časovni vključenosti staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok pred in v času šolanja na daljavo na iz-
brani osnovni šoli v obalno-kraški regiji.
Glede na zastavljen namen in izsledke raziskav Jane Kalin idr. (2008), Zveze
aktivov svetov staršev Slovenije (2020a; 2020b), Kaje Hacin Beyazoglu idr.
(2020) ter Aase Villadsen, Gabrielle Conti in Emle Fitzsimons (2020), smo obli-
kovali raziskovalne cilje, ki so se navezovali na razlike v časovni vključenosti
staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok pred in v času šolanja
na daljavo na izbrani osnovni šoli v obalno-kraški regiji, in sicer:
1. glede na spol staršev,
2. glede na stopnjo izobrazbe staršev,
3. glede na zaposlitveni status staršev in
4. glede na število šoloobveznih otrok v družini.
Raziskovalne hipoteze
Na podlagi ciljev smo oblikovali naslednje raziskovalne hipoteze:
H1 Pričakujemo, da se pojavljajo razlike v času, ki so ga starši namenili
vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces svojih šoloobveznih otrok
pred in med šolanjem na daljavo.
H2 Pričakujemo, da se pojavljajo razlike v času, ki so ga starši namenili
vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces svojih šoloobveznih otrok
pred in med šolanjem na daljavo znotraj posameznih vrednosti neod-
visnih spremenljivk:
135
