Page 133 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
Časovna vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni proces
uspešnega sodelovanja med šolo in domom. Raziskovalce je zanimalo, do
kolikšne mere starši lastno pomoč otroku pri učenju ocenjujejo kot obreme-
njujočo.² Raziskava je pokazala, da je kar 33,5 staršev menilo, da jih nudenje
domače pomoči otroku pri vzgojno-izobraževalnem procesu preveč obre-
menjuje. V nadaljevanju so raziskovalci raziskovali razlike v percepciji obre-
menjenosti glede na izobrazbo staršev. Po mnenju anketirancev so najbolj
obremenjeni starši s srednješolsko izobrazbo (36,6 ), sledijo tisti s končano
osnovno in poklicno šolo (31,7 ) in na koncu starši z višjo ter visoko šolo ali
več (29,5 ). Razlike v percepciji obremenjenosti staršev glede na izobrazbo
so se izkazale kot statistično pomembne. Statistično pomembna razlika se
je pojavila tudi pri analizi obremenjenosti s šolskimi obveznostmi glede na
število otrok v družini. Po mnenju staršev so najbolj obremenjeni s šolskimi
obveznostmi starši, ki imajo dva otroka, sledijo tisti s štirimi ali več otroki; naj-
manj obremenjeni pa se čutijo starši z enim otrokom.
V obdobju covida-19 je bilo opravljenih več raziskav, ki so se navezovale na
vključenost staršev v šolanje njihovih otrok na daljavo. Zveza aktivov svetov
staršev je izvedla obsežnejšo raziskavo o pogledu staršev na šolanje na da-
ljavo v prvem in petem tednu šolanja na daljavo. V prvem tednu šolanja na
daljavo je 11.919 staršev za pomoč svojim šoloobveznim otrokom porabilo v
povprečju 2,3 ure na dan. Pri tem jih je kar 36,7 nudilo do ene ure pomoči.
Enak vprašalnik je bil uporabljen še po petih tednih šolanja na daljavo, in si-
cer na vzorcu 6.099 staršev. Ob ponovitvi so ugotovili, da so starši za pomoč
osnovnošolskim učencem pri delu za šolo porabili v povprečju več kot na za-
četku šolanja na daljavo, in sicer 2,6 ure na dan. Pri tem se je nekoliko znižal
delež staršev, ki so nudili pomoč otrokom do ene ure, in sicer na 31,2 . Po-
večal pa se je delež staršev, ki so nudili 2,3 in štiri ure pomoči na dan (Zveza
aktivov svetov staršev Slovenije 2020a; 2020b). Prav tako je bila v slovenskem
prostoru na to tematiko izvedena raziskava »Težave in izzivih družin z otroki
v zgodnjem in srednjem otroštvu med karanteno zaradi epidemije COVID-
19« (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 53–65). Med drugim je raziskovalce³ zanimalo,
² Raziskava Jane Kalin idr. (2008) predstavlja pomembno izhodišče za naš empirični del, saj je v
slovenskem šolskoraziskovalnem prostoru vsebinsko najbližje naši obravnavani tematiki. Razi-
skovalci so raziskovali percepcijo staršev o obremenjenosti z nudenjem pomoči njihovim šolo-
obveznim otrokom. Mi pa smo v naši raziskavi pojem obremenjenost z nudenjem pomoči že-
leli kvantificirati in smo raziskovali časovno vključenost staršev v vzgojno-izobraževalni proces
njihovih otrok. Sočasno pa nam izvedba raziskave v letu 2008 nudi vpogled v obremenjenost
slovenskih staršev z nudenjem pomoči osnovnošolskim učencem v obdobju pred covidom-19.
³ V raziskavi so sodelovale Kaja Hacin Beyazoglu, Teresa Bertogna, Lea Hostnik, Tia Jakopič, Katja
Škoda, Marja Zakelšek in Urška Fekonja (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 53–65).
133
uspešnega sodelovanja med šolo in domom. Raziskovalce je zanimalo, do
kolikšne mere starši lastno pomoč otroku pri učenju ocenjujejo kot obreme-
njujočo.² Raziskava je pokazala, da je kar 33,5 staršev menilo, da jih nudenje
domače pomoči otroku pri vzgojno-izobraževalnem procesu preveč obre-
menjuje. V nadaljevanju so raziskovalci raziskovali razlike v percepciji obre-
menjenosti glede na izobrazbo staršev. Po mnenju anketirancev so najbolj
obremenjeni starši s srednješolsko izobrazbo (36,6 ), sledijo tisti s končano
osnovno in poklicno šolo (31,7 ) in na koncu starši z višjo ter visoko šolo ali
več (29,5 ). Razlike v percepciji obremenjenosti staršev glede na izobrazbo
so se izkazale kot statistično pomembne. Statistično pomembna razlika se
je pojavila tudi pri analizi obremenjenosti s šolskimi obveznostmi glede na
število otrok v družini. Po mnenju staršev so najbolj obremenjeni s šolskimi
obveznostmi starši, ki imajo dva otroka, sledijo tisti s štirimi ali več otroki; naj-
manj obremenjeni pa se čutijo starši z enim otrokom.
V obdobju covida-19 je bilo opravljenih več raziskav, ki so se navezovale na
vključenost staršev v šolanje njihovih otrok na daljavo. Zveza aktivov svetov
staršev je izvedla obsežnejšo raziskavo o pogledu staršev na šolanje na da-
ljavo v prvem in petem tednu šolanja na daljavo. V prvem tednu šolanja na
daljavo je 11.919 staršev za pomoč svojim šoloobveznim otrokom porabilo v
povprečju 2,3 ure na dan. Pri tem jih je kar 36,7 nudilo do ene ure pomoči.
Enak vprašalnik je bil uporabljen še po petih tednih šolanja na daljavo, in si-
cer na vzorcu 6.099 staršev. Ob ponovitvi so ugotovili, da so starši za pomoč
osnovnošolskim učencem pri delu za šolo porabili v povprečju več kot na za-
četku šolanja na daljavo, in sicer 2,6 ure na dan. Pri tem se je nekoliko znižal
delež staršev, ki so nudili pomoč otrokom do ene ure, in sicer na 31,2 . Po-
večal pa se je delež staršev, ki so nudili 2,3 in štiri ure pomoči na dan (Zveza
aktivov svetov staršev Slovenije 2020a; 2020b). Prav tako je bila v slovenskem
prostoru na to tematiko izvedena raziskava »Težave in izzivih družin z otroki
v zgodnjem in srednjem otroštvu med karanteno zaradi epidemije COVID-
19« (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 53–65). Med drugim je raziskovalce³ zanimalo,
² Raziskava Jane Kalin idr. (2008) predstavlja pomembno izhodišče za naš empirični del, saj je v
slovenskem šolskoraziskovalnem prostoru vsebinsko najbližje naši obravnavani tematiki. Razi-
skovalci so raziskovali percepcijo staršev o obremenjenosti z nudenjem pomoči njihovim šolo-
obveznim otrokom. Mi pa smo v naši raziskavi pojem obremenjenost z nudenjem pomoči že-
leli kvantificirati in smo raziskovali časovno vključenost staršev v vzgojno-izobraževalni proces
njihovih otrok. Sočasno pa nam izvedba raziskave v letu 2008 nudi vpogled v obremenjenost
slovenskih staršev z nudenjem pomoči osnovnošolskim učencem v obdobju pred covidom-19.
³ V raziskavi so sodelovale Kaja Hacin Beyazoglu, Teresa Bertogna, Lea Hostnik, Tia Jakopič, Katja
Škoda, Marja Zakelšek in Urška Fekonja (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 53–65).
133
