Page 134 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
an Hozjan, Darja Jenko in Divna Nabernik
kako zaposlitveni status staršev vpliva na razumevanje lastne preobremenje-
nosti. Rezultati kvalitativne raziskave na 29 družinah so pokazali, da je več kot
polovica staršev, ki so bili v obdobju covida-19 zaposleni, poročala o preo-
bremenjenosti in stresu ter o težavah z usklajevanjem službe in družine. Na
drugi strani pa so starši, ki niso imeli delovnih obveznosti, z otroki preživljali
več časa (str. 62–63).
Podobne raziskave o vključenosti staršev v vzgojno-izobraževalni proces
njihovih otrok v obdobju covida-19 lahko najdemo tudi v tujini. Ena obse-
žnejših je bila opravljena maja 2020 v Veliki Britaniji na 18.000 starših šola-
jočih se otrok. Aase Villadsen, Gabriella Conti in Emla Fitzsimons (2020) so v
njej ugotovile, da so starši v času šolanja na daljavo za nudenje pomoči šo-
loobveznim otrokom porabili nekoliko manj časa, kot smo lahko zasledili v
slovenski raziskavi, in sicer 2,2 ure na dan. Rezultati primerjave zaposlenih in
brezposelnih staršev pa so privedli do enakih ugotovitev kot v slovenski ra-
ziskavi (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 62–63). Starši iz Velike Britanije, ki so bili
zaposleni, so namreč za nudenje pomoči šoloobveznim otrokom porabili v
povprečju 1,3 ure na dan manj kot brezposelni starši (Villadsen, Conti in Fi-
tzsimons 2020). Če so Jana Kalin idr. (2008) ugotovili statistično pomembne
razlike v obremenjenosti z nudenjem pomoči otrokom pri različno izobraže-
nih starših, pa omenjena raziskava ni ugotovila statistično pomembnih razlik.
So se pa te pojavile v povprečnem času nudenja pomoči šoloobveznim otro-
kom glede na spol staršev. Aase Villadsen, Gabriella Conti in Emla Fitzsimons
(2020) so ugotovile, da so mame za nudenje pomoči otrokom pri šolanju na
domu porabile v povprečju 5,0 ure na dan, očetje pa le 1,9 ure na dan.
Na podlagi prikaza različnih slovenskih in tujih raziskav je moč ugotoviti,
da so starši lastno preobremenjenost s šolskimi obveznostmi svojih otrok za-
znavali že pred šolanjem otrok na domu (Kalin idr. 2008). Na slednje sta vpli-
vala tudi covid-19 in šolanje otrok na domu, še posebej pri tistih starših, ki so
bili zaposleni (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 62–63). Raziskava iz Velike Britanije
pa je med drugim izpostavila izrazito skrb žensk za šolanje otrok na daljavo
v obdobju covida-19 (Villadsen, Conti in Fitzsimons 2020).
Prikaz empirične raziskave
Opis problema
Prvi val virusa covid-19 ni pomembno vplival le na vsakdanjik ljudi, ampak je
pustil pomembne posledice tudi v samem šolanju učencev. Šolanje je iz kla-
sične oblike prešlo v šolanje na daljavo. Slednje pa ni vplivalo le na delo uči-
teljev in strokovnih delavcev šol, ampak na dinamiko celotne družine. Mnogi
starši so, ob opravljanju službenih obveznosti na daljavo, prevzemali tudi po-
134
kako zaposlitveni status staršev vpliva na razumevanje lastne preobremenje-
nosti. Rezultati kvalitativne raziskave na 29 družinah so pokazali, da je več kot
polovica staršev, ki so bili v obdobju covida-19 zaposleni, poročala o preo-
bremenjenosti in stresu ter o težavah z usklajevanjem službe in družine. Na
drugi strani pa so starši, ki niso imeli delovnih obveznosti, z otroki preživljali
več časa (str. 62–63).
Podobne raziskave o vključenosti staršev v vzgojno-izobraževalni proces
njihovih otrok v obdobju covida-19 lahko najdemo tudi v tujini. Ena obse-
žnejših je bila opravljena maja 2020 v Veliki Britaniji na 18.000 starših šola-
jočih se otrok. Aase Villadsen, Gabriella Conti in Emla Fitzsimons (2020) so v
njej ugotovile, da so starši v času šolanja na daljavo za nudenje pomoči šo-
loobveznim otrokom porabili nekoliko manj časa, kot smo lahko zasledili v
slovenski raziskavi, in sicer 2,2 ure na dan. Rezultati primerjave zaposlenih in
brezposelnih staršev pa so privedli do enakih ugotovitev kot v slovenski ra-
ziskavi (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 62–63). Starši iz Velike Britanije, ki so bili
zaposleni, so namreč za nudenje pomoči šoloobveznim otrokom porabili v
povprečju 1,3 ure na dan manj kot brezposelni starši (Villadsen, Conti in Fi-
tzsimons 2020). Če so Jana Kalin idr. (2008) ugotovili statistično pomembne
razlike v obremenjenosti z nudenjem pomoči otrokom pri različno izobraže-
nih starših, pa omenjena raziskava ni ugotovila statistično pomembnih razlik.
So se pa te pojavile v povprečnem času nudenja pomoči šoloobveznim otro-
kom glede na spol staršev. Aase Villadsen, Gabriella Conti in Emla Fitzsimons
(2020) so ugotovile, da so mame za nudenje pomoči otrokom pri šolanju na
domu porabile v povprečju 5,0 ure na dan, očetje pa le 1,9 ure na dan.
Na podlagi prikaza različnih slovenskih in tujih raziskav je moč ugotoviti,
da so starši lastno preobremenjenost s šolskimi obveznostmi svojih otrok za-
znavali že pred šolanjem otrok na domu (Kalin idr. 2008). Na slednje sta vpli-
vala tudi covid-19 in šolanje otrok na domu, še posebej pri tistih starših, ki so
bili zaposleni (Hacin Beyazoglu idr. 2020, 62–63). Raziskava iz Velike Britanije
pa je med drugim izpostavila izrazito skrb žensk za šolanje otrok na daljavo
v obdobju covida-19 (Villadsen, Conti in Fitzsimons 2020).
Prikaz empirične raziskave
Opis problema
Prvi val virusa covid-19 ni pomembno vplival le na vsakdanjik ljudi, ampak je
pustil pomembne posledice tudi v samem šolanju učencev. Šolanje je iz kla-
sične oblike prešlo v šolanje na daljavo. Slednje pa ni vplivalo le na delo uči-
teljev in strokovnih delavcev šol, ampak na dinamiko celotne družine. Mnogi
starši so, ob opravljanju službenih obveznosti na daljavo, prevzemali tudi po-
134
