Page 167 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 167
Predmet šport in izvenšolske gibalne/športne aktivnosti učencev
vativne, zanimive, prijetne in drugačne načine poučevanja ter spodbujanja
gibalne/športne aktivnosti telesne dejavnosti, še posebej, ker sta bila giba-
nje in redno ukvarjanje z gibalnimi/športnimi aktivnostmi zelo omejena ozi-
roma v skupinskih oblikah celo nedovoljena (Bergoč in Markun Puhan 2020).
Poučevanje na daljavo je drugačno, didaktično manj pestro, saj je odvisno od
zmožnosti, ki jo ponuja tehnologija, in od področja oziroma predmeta, ki se
ga poučuje na daljavo. Pri načrtovanju dejavnosti za pouk športa je zelo po-
membno, da učitelj premisli, kaj je z vidika gibanja v tistem trenutku najpo-
membnejše in katere učne vsebine so primerne glede na pogoje dela, znanje
in sposobnosti učencev, ki jih poučuje. V pomoč pri izbiri vsebine mu je di-
gitaliziran učni načrt za šport (Bergoč in Markun Puhan 2020), v katerem so
označeni vsi cilji, ki jih lahko uresničuje na daljavo. Prav zato so morali učitelji
pridobiti tudi digitalne kompetence za smiselno uporabo sodobnih didaktič-
nih pristopov s pomočjo informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT).
Otrokom sta bili podpora in pomoč staršev pri opravljanju šolskih obvez-
nosti v tem času zelo dobrodošli. Ugotovili smo, da je v skoraj polovici dru-
žin, ki so bile anketirane v obdobju epidemije, eden od staršev hodil v službo,
drugi pa je bil doma. Skoraj polovica (46,9 ) prvošolcev je dneve v času epi-
demije preživljala skupaj z bratom, s sestro in z vsaj enim od staršev, 45,3
prvošolcev je dneve preživljalo s celo družino, 1,6 pa jih je bilo doma brez
obeh staršev, torej samo z bratom in/ali s sestro. Nekaj prvošolcev je bilo
v drugi obliki varstva, nihče od njih pa dneva ni preživljal sam. V tem ob-
dobju so starši v veliki večini skupaj z otrokom šolske obveznosti opravljali
v dopoldanskem času (79,7 ), v popoldanskem pa le 20,3 . Ugotovili smo
tudi, da več kot polovica staršev (51,6 ) napotkom v učiteljevih navodilih
za predmet šport nameni enako pozornost kot pri ostalih predmetih, 48,4
pa ne. Prav tako več kot polovica staršev (54,3 ) uporablja tudi vse doda-
tne e-povezave pri predmetu šport, ki jih posredujejo učitelji pri šolanju na
daljavo, se pravi da želijo, da bi bil njihov otrok dovolj motiviran za gibanje.
Da bi bolje razumeli, koliko so starši upoštevali posredovana navodila uči-
teljev, lahko povežemo rezultate, ki nam povedo, koliko so bili starši pred
epidemijo gibalno/športno aktivni. Sklepamo lahko, da tisti starši, ki so bili
gibalno/športno aktivni že pred epidemijo, poleg drugim obveznostim čas
namenjajo tudi gibalni/športni aktivnosti, se tega zavedajo in zato bolj upo-
števajo posredovana navodila učiteljev pri predmetu šport. Tisti starši, ki gi-
balno/športno niso aktivni, torej se jim to ne zdi pomembno, pa navodila za
predmet šport zanemarijo. V naši raziskavi dva (3,1 ) starša v prostem času
pred in med epidemijo nista bila gibalno/športno aktivna, ostali pa so bili
dovolj gibalno/športno aktivni na različne načine.
V času prvega vala epidemije so prvošolci s strani učiteljev pri predmetu
167
vativne, zanimive, prijetne in drugačne načine poučevanja ter spodbujanja
gibalne/športne aktivnosti telesne dejavnosti, še posebej, ker sta bila giba-
nje in redno ukvarjanje z gibalnimi/športnimi aktivnostmi zelo omejena ozi-
roma v skupinskih oblikah celo nedovoljena (Bergoč in Markun Puhan 2020).
Poučevanje na daljavo je drugačno, didaktično manj pestro, saj je odvisno od
zmožnosti, ki jo ponuja tehnologija, in od področja oziroma predmeta, ki se
ga poučuje na daljavo. Pri načrtovanju dejavnosti za pouk športa je zelo po-
membno, da učitelj premisli, kaj je z vidika gibanja v tistem trenutku najpo-
membnejše in katere učne vsebine so primerne glede na pogoje dela, znanje
in sposobnosti učencev, ki jih poučuje. V pomoč pri izbiri vsebine mu je di-
gitaliziran učni načrt za šport (Bergoč in Markun Puhan 2020), v katerem so
označeni vsi cilji, ki jih lahko uresničuje na daljavo. Prav zato so morali učitelji
pridobiti tudi digitalne kompetence za smiselno uporabo sodobnih didaktič-
nih pristopov s pomočjo informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT).
Otrokom sta bili podpora in pomoč staršev pri opravljanju šolskih obvez-
nosti v tem času zelo dobrodošli. Ugotovili smo, da je v skoraj polovici dru-
žin, ki so bile anketirane v obdobju epidemije, eden od staršev hodil v službo,
drugi pa je bil doma. Skoraj polovica (46,9 ) prvošolcev je dneve v času epi-
demije preživljala skupaj z bratom, s sestro in z vsaj enim od staršev, 45,3
prvošolcev je dneve preživljalo s celo družino, 1,6 pa jih je bilo doma brez
obeh staršev, torej samo z bratom in/ali s sestro. Nekaj prvošolcev je bilo
v drugi obliki varstva, nihče od njih pa dneva ni preživljal sam. V tem ob-
dobju so starši v veliki večini skupaj z otrokom šolske obveznosti opravljali
v dopoldanskem času (79,7 ), v popoldanskem pa le 20,3 . Ugotovili smo
tudi, da več kot polovica staršev (51,6 ) napotkom v učiteljevih navodilih
za predmet šport nameni enako pozornost kot pri ostalih predmetih, 48,4
pa ne. Prav tako več kot polovica staršev (54,3 ) uporablja tudi vse doda-
tne e-povezave pri predmetu šport, ki jih posredujejo učitelji pri šolanju na
daljavo, se pravi da želijo, da bi bil njihov otrok dovolj motiviran za gibanje.
Da bi bolje razumeli, koliko so starši upoštevali posredovana navodila uči-
teljev, lahko povežemo rezultate, ki nam povedo, koliko so bili starši pred
epidemijo gibalno/športno aktivni. Sklepamo lahko, da tisti starši, ki so bili
gibalno/športno aktivni že pred epidemijo, poleg drugim obveznostim čas
namenjajo tudi gibalni/športni aktivnosti, se tega zavedajo in zato bolj upo-
števajo posredovana navodila učiteljev pri predmetu šport. Tisti starši, ki gi-
balno/športno niso aktivni, torej se jim to ne zdi pomembno, pa navodila za
predmet šport zanemarijo. V naši raziskavi dva (3,1 ) starša v prostem času
pred in med epidemijo nista bila gibalno/športno aktivna, ostali pa so bili
dovolj gibalno/športno aktivni na različne načine.
V času prvega vala epidemije so prvošolci s strani učiteljev pri predmetu
167
