Page 164 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 164
ina Marn in Giuliana Jelovčan
mladega človeka, sprostitvi, nevtralizaciji negativnih učinkov večurnega se-
denja in drugih nezdravih navad. Ob sprotni skrbi za zdrav razvoj ga vzga-
jamo in učimo, kako bo v vseh obdobjih življenja bogatil svoj prosti čas s
športnimi vsebinami. Z zdravim življenjskim slogom bo tako lahko skrbel za
dobro počutje, zdravje, vitalnost in življenjski optimizem.«
Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi
v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih vi-
sokošolskih zavodih (2020); tako so se 16. 3. 2020 vsi vzgojno-izobraževalni
zavodi zaprli in pouk se je začel izvajati na daljavo. Poleg tega je v času sve-
tovne epidemije virusa covida-19 Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o
začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površi-
nah v Republiki Sloveniji (2020). Otroci so bili tako prikrajšani za socializacijo
s svojimi vrstniki pa tudi za vse prostočasne organizirane in neorganizirane
gibalne/športne aktivnosti tako v notranjih kot tudi zunanjih prostorih.
Šola je potekala na daljavo. Ker se je v nekaterih družinah na daljavo šo-
lalo več otrok hkrati in ker je bil pouk na daljavo zastavljen tako, da je bil
večji del obveznosti na otrocih samih, je pričakovati, da so bili nekateri otroci
večji del dneva gibalno neaktivni. Raziskovalci ameriškega Aspen Institute
(Project Play: State of Play 2020 b. l.) so opravili študijo o posledicah omeje-
valnih ukrepov zaradi svetovne epidemije virusa covid-19 na športno udej-
stvovanje 13.000 otrok, starih od 6 do 18 let. Poročajo o 59-odstotnem upadu
časa, ki so ga v času prvega vala epidemije ameriški otroci in mladostniki
namenili gibalno/športno aktivni igri, in 54-odstotnem upadu časa, name-
njenega športni vadbi. Starši celo poročajo o 29-odstotnem upadu interesa
svojih otrok za gibalno/športno aktivnost. Zanimanje za šport v obliki orga-
niziranih vadb so izgubili trije od desetih otrok, ki so bili pred prvim valom
epidemije gibalno/športno aktivni, čeprav so jih bili starši pripravljeni logi-
stično in finančno podpreti.
Priporočila za minimalno dnevno gibalno/športno aktivnost šoloobvezni
otroci laže dosežejo na dan, ko imajo na urniku predmet šport (Dale idr. 2020).
Dale idr. (2000) v svojem preglednem članku navajajo, da se učenci med uro
športa zadržujejo v srednji in visoki intenzivnosti od 11,4 do 88,5 časa.
Med epidemijo so razredni učitelji ter učitelji športa učencem usmeritve
za izvajanje vsebin pošiljali na različne načine. Pouk športa na daljavo so iz-
vajali preko opisnih navodil, s slikovnimi predlogi, preko videoposnetkov in
animacij (YouTube, videoposnetki elektronskih prosojnic . . .), preko avdiopo-
snetkov ali pa so celo kombinirali načine izvajanja (Sever 2021, 46). Otrokom
pri predmetu šport v času prvega vala epidemije ni bilo treba za vsako uro
športa pošiljati povratnih informacij, ali so vsebine izvedli ali ne, še več, kar
164
mladega človeka, sprostitvi, nevtralizaciji negativnih učinkov večurnega se-
denja in drugih nezdravih navad. Ob sprotni skrbi za zdrav razvoj ga vzga-
jamo in učimo, kako bo v vseh obdobjih življenja bogatil svoj prosti čas s
športnimi vsebinami. Z zdravim življenjskim slogom bo tako lahko skrbel za
dobro počutje, zdravje, vitalnost in življenjski optimizem.«
Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi
v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih vi-
sokošolskih zavodih (2020); tako so se 16. 3. 2020 vsi vzgojno-izobraževalni
zavodi zaprli in pouk se je začel izvajati na daljavo. Poleg tega je v času sve-
tovne epidemije virusa covida-19 Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o
začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površi-
nah v Republiki Sloveniji (2020). Otroci so bili tako prikrajšani za socializacijo
s svojimi vrstniki pa tudi za vse prostočasne organizirane in neorganizirane
gibalne/športne aktivnosti tako v notranjih kot tudi zunanjih prostorih.
Šola je potekala na daljavo. Ker se je v nekaterih družinah na daljavo šo-
lalo več otrok hkrati in ker je bil pouk na daljavo zastavljen tako, da je bil
večji del obveznosti na otrocih samih, je pričakovati, da so bili nekateri otroci
večji del dneva gibalno neaktivni. Raziskovalci ameriškega Aspen Institute
(Project Play: State of Play 2020 b. l.) so opravili študijo o posledicah omeje-
valnih ukrepov zaradi svetovne epidemije virusa covid-19 na športno udej-
stvovanje 13.000 otrok, starih od 6 do 18 let. Poročajo o 59-odstotnem upadu
časa, ki so ga v času prvega vala epidemije ameriški otroci in mladostniki
namenili gibalno/športno aktivni igri, in 54-odstotnem upadu časa, name-
njenega športni vadbi. Starši celo poročajo o 29-odstotnem upadu interesa
svojih otrok za gibalno/športno aktivnost. Zanimanje za šport v obliki orga-
niziranih vadb so izgubili trije od desetih otrok, ki so bili pred prvim valom
epidemije gibalno/športno aktivni, čeprav so jih bili starši pripravljeni logi-
stično in finančno podpreti.
Priporočila za minimalno dnevno gibalno/športno aktivnost šoloobvezni
otroci laže dosežejo na dan, ko imajo na urniku predmet šport (Dale idr. 2020).
Dale idr. (2000) v svojem preglednem članku navajajo, da se učenci med uro
športa zadržujejo v srednji in visoki intenzivnosti od 11,4 do 88,5 časa.
Med epidemijo so razredni učitelji ter učitelji športa učencem usmeritve
za izvajanje vsebin pošiljali na različne načine. Pouk športa na daljavo so iz-
vajali preko opisnih navodil, s slikovnimi predlogi, preko videoposnetkov in
animacij (YouTube, videoposnetki elektronskih prosojnic . . .), preko avdiopo-
snetkov ali pa so celo kombinirali načine izvajanja (Sever 2021, 46). Otrokom
pri predmetu šport v času prvega vala epidemije ni bilo treba za vsako uro
športa pošiljati povratnih informacij, ali so vsebine izvedli ali ne, še več, kar
164
