Page 165 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 165
Predmet šport in izvenšolske gibalne/športne aktivnosti učencev
27 učiteljev ni preverjalo dela učencev pri predmetu šport (Sever 2021, 58).
Poleg tega kar 84,5 učiteljev ni izvajalo ocenjevanja praktičnih ali teore-
tičnih vsebin pri tem predmetu. Ali so učenci izvedli vse ure športa, je bilo
odvisno od motivacije učencev, spodbud učiteljev in staršev.
Obšolske in izvenšolske organizirane interesne športne aktivnosti so pri-
ložnost, da otroke spodbudimo k vsakdanji gibalni/športni aktivnosti. Večina
šoloobveznih otrok obiskuje v prostem času organizirano športno aktivnost,
ki prav tako pripomore k doseganju priporočil za dnevno gibalno/športno ak-
tivnost (Marques idr. 2015). Vključevanje v slednje je še zlasti pomembno za
razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti. Aktivno sodelovanje v organizira-
nih športnih aktivnostih vodi v višjo raven gibalne aktivnosti v prostem času
ter povečuje verjetnost doseganja dnevnih priporočil (Marques idr. 2015). Re-
zultati študije Heberta idr. (2015) kažejo, da oganizirana 5- do 20-minutna gi-
balna/športna aktivnost prispeva k povečanju dnevne srednje in visoke in-
tenzivnosti gibanja ter tri- do petkratno poveča verjetnost za doseganje pri-
poročil za dnevno gibalno/športno aktivnost.¹ Wickel in Einsenman (2007,
1497) navajata, da organizirane športne aktivnosti lahko pripomorejo k dvigu
srednje do visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti za kar 23 . Cilja
naše raziskave sta preučiti, ali so starši skupaj z otrokom izvedli praktične vse-
bine pri predmetu šport, ki jih je posredoval učitelj, in upoštevali priporočila
trenerjev, organiziranih izven šolskih gibalnih/športnih aktivnosti.
Metodologija
Prispevek predstavlja rezultate empirične neeksperimentalne kvantitativne
raziskave, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu staršev prvošolcev
izbrane osnovne šole.
Opis vzorca
Po predhodnem dogovoru z vodstvom izbrane osnovne šole in staršev otrok
prvošolcev smo razdelili 108 (100 ) vprašalnikov. Vrnjenih jih je bilo 64
(59 ), prav toliko smo jih vključili v nadaljnjo analizo. Od tega je bilo 57
(89,1 ) žensk in 7 (10,9 ) moških. Večina staršev, 30 (46,9 ), ima končano
fakulteto, 17 (26,6 ) visoko strokovno šolo, osem (12,5 ) srednjo šolo ter
eden (1,6 ) osnovno in poklicno šolo. V času epidemije je največ staršev, 22 (
34,4 ), delalo od doma, 16 (25, 5 ) jih je hodilo v službo, 15 (23, 4 ) jih je bilo
¹ Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je za normalen razvoj in zdravje otrok
ter mladostnikov potrebnih vsaj od 30 do 60 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti
dnevno (Škof 2016, 36).
165
27 učiteljev ni preverjalo dela učencev pri predmetu šport (Sever 2021, 58).
Poleg tega kar 84,5 učiteljev ni izvajalo ocenjevanja praktičnih ali teore-
tičnih vsebin pri tem predmetu. Ali so učenci izvedli vse ure športa, je bilo
odvisno od motivacije učencev, spodbud učiteljev in staršev.
Obšolske in izvenšolske organizirane interesne športne aktivnosti so pri-
ložnost, da otroke spodbudimo k vsakdanji gibalni/športni aktivnosti. Večina
šoloobveznih otrok obiskuje v prostem času organizirano športno aktivnost,
ki prav tako pripomore k doseganju priporočil za dnevno gibalno/športno ak-
tivnost (Marques idr. 2015). Vključevanje v slednje je še zlasti pomembno za
razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti. Aktivno sodelovanje v organizira-
nih športnih aktivnostih vodi v višjo raven gibalne aktivnosti v prostem času
ter povečuje verjetnost doseganja dnevnih priporočil (Marques idr. 2015). Re-
zultati študije Heberta idr. (2015) kažejo, da oganizirana 5- do 20-minutna gi-
balna/športna aktivnost prispeva k povečanju dnevne srednje in visoke in-
tenzivnosti gibanja ter tri- do petkratno poveča verjetnost za doseganje pri-
poročil za dnevno gibalno/športno aktivnost.¹ Wickel in Einsenman (2007,
1497) navajata, da organizirane športne aktivnosti lahko pripomorejo k dvigu
srednje do visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti za kar 23 . Cilja
naše raziskave sta preučiti, ali so starši skupaj z otrokom izvedli praktične vse-
bine pri predmetu šport, ki jih je posredoval učitelj, in upoštevali priporočila
trenerjev, organiziranih izven šolskih gibalnih/športnih aktivnosti.
Metodologija
Prispevek predstavlja rezultate empirične neeksperimentalne kvantitativne
raziskave, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu staršev prvošolcev
izbrane osnovne šole.
Opis vzorca
Po predhodnem dogovoru z vodstvom izbrane osnovne šole in staršev otrok
prvošolcev smo razdelili 108 (100 ) vprašalnikov. Vrnjenih jih je bilo 64
(59 ), prav toliko smo jih vključili v nadaljnjo analizo. Od tega je bilo 57
(89,1 ) žensk in 7 (10,9 ) moških. Večina staršev, 30 (46,9 ), ima končano
fakulteto, 17 (26,6 ) visoko strokovno šolo, osem (12,5 ) srednjo šolo ter
eden (1,6 ) osnovno in poklicno šolo. V času epidemije je največ staršev, 22 (
34,4 ), delalo od doma, 16 (25, 5 ) jih je hodilo v službo, 15 (23, 4 ) jih je bilo
¹ Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je za normalen razvoj in zdravje otrok
ter mladostnikov potrebnih vsaj od 30 do 60 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti
dnevno (Škof 2016, 36).
165
