Page 176 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 176
lija Žakelj
stavlja pomembnost vključevanja tehnologije v pouk (Klančar, Cotič in Ža-
kelj 2018; Borwein in Bailey 2003; Cuban, Kirkpatrick in Peck 2001; Kokol-Voljč
2006; Lee in Hollebrands 2008). Andreja Klančar, Mara Cotič in Amalija Žakelj
(2018) v raziskavi navajajo, da uporaba IKT v pedagoškem procesu omogoča
različne pedagoške pristope, kot so modeliranje, simuliranje, eksperimentira-
nje in raziskovanje ter reševanje avtentičnih problemov, lahko pa je tudi učni
pripomoček (e-gradiva, i-table, spletne učilnice, didaktične igre, animacije in
simulacije itd.).
Rose Mary Zbiek (2003) poudarja pomembnost uporabe računalnika v pro-
cesu učenja in poučevanja matematike, saj premišljena uporaba omogoča ra-
zvoj matematične intuicije, razumevanje matematičnih konceptov, razisko-
vanje odnosov, natančno grafično ponazarjanje in raziskovanje, potrjevanje
domnev, uporabo različnih strategij reševanja problemov, poskušanje in for-
malno dokazovanje itd.
Delia Hillmayr idr. (2020) so na podlagi obsežne metaanalize raziskav, ob-
javljenih od leta 2000 dalje, ugotovili, da uporaba tehnologije izboljša učenje
matematike in naravoslovja ter da je bila velikost učinka večja, ko so bila di-
gitalna orodja uporabljena poleg drugih metod poučevanja in ne kot nado-
mestek. Podobno navaja Martina A. Rau (2017) in poudarja, da imajo fizične
in virtualne predstavitve komplementarne kognitivne možnosti za koncep-
tualno učenje. Fizične predstavitve so še posebej učinkovite pri pomoči učen-
cem pri učenju konceptov, ki temeljijo na gibanju ali izkušnjah iz resničnega
sveta. Virtualne predstavitve so se izkazale za učinkovite pri učenju pojmov,
ki opisujejo nevidne procese, povzemajo podatke, ali kadar lahko odstranitev
konkretnih podrobnosti naredi sliko oziroma koncept ali situacijo nazornejšo
(de Jong, Linn in Zacharia 2013; Rau 2017).
Mayer (2014) je izpostavil tri ključne dejavnike, s katerimi je utemeljil, zakaj
je učenje z digitalnimi orodji lahko koristno:
– Učenci lahko organizirajo informacije v dva različna kognitivna kanala
– vidnega in slušnega.
– Obdelava informacij v enem kanalu je omejena, zato je ugodno, če
učna okolja spodbujajo aktivacijo obeh kanalov, da bi preprečili kogni-
tivno preobremenitev. To je mogoče npr. s predstavitvijo zvočnih slik
ali govorjenih besedil v kombinaciji s pisnimi besedili ali z vizualnimi
podobami.
– Tretja odločujoča značilnost interaktivnosti je odzivnost na učenčevo
delovanje med učenjem. Z uporabo interaktivnih učnih okolij lahko
učenci aktivno in neposredno vplivajo na lastne učne procese.
176
stavlja pomembnost vključevanja tehnologije v pouk (Klančar, Cotič in Ža-
kelj 2018; Borwein in Bailey 2003; Cuban, Kirkpatrick in Peck 2001; Kokol-Voljč
2006; Lee in Hollebrands 2008). Andreja Klančar, Mara Cotič in Amalija Žakelj
(2018) v raziskavi navajajo, da uporaba IKT v pedagoškem procesu omogoča
različne pedagoške pristope, kot so modeliranje, simuliranje, eksperimentira-
nje in raziskovanje ter reševanje avtentičnih problemov, lahko pa je tudi učni
pripomoček (e-gradiva, i-table, spletne učilnice, didaktične igre, animacije in
simulacije itd.).
Rose Mary Zbiek (2003) poudarja pomembnost uporabe računalnika v pro-
cesu učenja in poučevanja matematike, saj premišljena uporaba omogoča ra-
zvoj matematične intuicije, razumevanje matematičnih konceptov, razisko-
vanje odnosov, natančno grafično ponazarjanje in raziskovanje, potrjevanje
domnev, uporabo različnih strategij reševanja problemov, poskušanje in for-
malno dokazovanje itd.
Delia Hillmayr idr. (2020) so na podlagi obsežne metaanalize raziskav, ob-
javljenih od leta 2000 dalje, ugotovili, da uporaba tehnologije izboljša učenje
matematike in naravoslovja ter da je bila velikost učinka večja, ko so bila di-
gitalna orodja uporabljena poleg drugih metod poučevanja in ne kot nado-
mestek. Podobno navaja Martina A. Rau (2017) in poudarja, da imajo fizične
in virtualne predstavitve komplementarne kognitivne možnosti za koncep-
tualno učenje. Fizične predstavitve so še posebej učinkovite pri pomoči učen-
cem pri učenju konceptov, ki temeljijo na gibanju ali izkušnjah iz resničnega
sveta. Virtualne predstavitve so se izkazale za učinkovite pri učenju pojmov,
ki opisujejo nevidne procese, povzemajo podatke, ali kadar lahko odstranitev
konkretnih podrobnosti naredi sliko oziroma koncept ali situacijo nazornejšo
(de Jong, Linn in Zacharia 2013; Rau 2017).
Mayer (2014) je izpostavil tri ključne dejavnike, s katerimi je utemeljil, zakaj
je učenje z digitalnimi orodji lahko koristno:
– Učenci lahko organizirajo informacije v dva različna kognitivna kanala
– vidnega in slušnega.
– Obdelava informacij v enem kanalu je omejena, zato je ugodno, če
učna okolja spodbujajo aktivacijo obeh kanalov, da bi preprečili kogni-
tivno preobremenitev. To je mogoče npr. s predstavitvijo zvočnih slik
ali govorjenih besedil v kombinaciji s pisnimi besedili ali z vizualnimi
podobami.
– Tretja odločujoča značilnost interaktivnosti je odzivnost na učenčevo
delovanje med učenjem. Z uporabo interaktivnih učnih okolij lahko
učenci aktivno in neposredno vplivajo na lastne učne procese.
176
