Page 179 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 179
Digitalna tehnologija pri pouku matematike z uporabo interaktivnih i-učbenikov
kih običajno pridržane za didaktične priročnike k posameznim učbenikom
in seveda za učitelja: spodbuda k uporabi specifičnih metod dela (npr. razi-
skovanje z apleti, sprotne povratne informacije učencu ob posameznih de-
javnostih, generiranje novih primerov nalog, multisenzorni pristop pri pona-
zoritvah pojmov (besedilo, slika, video, zvok, apleti)) (Lipovec, Senekovič in
Repolusk 2014a). Aktivnosti v posameznem sklopu i-učbenika so oblikovane
tako, da učenci osnovne pojme vizualizirajo s pomočjo multimedijskih gra-
dnikov in z njihovo pomočjo gradijo razumevanje konceptov.
Elementi, ki so v klasičnih učbenikih statični, so v elektronski različici po-
gosto dinamični in nekateri interaktivni. Namesto zgolj slik in opisov lahko
opazujemo posnetke, namesto slik modelov so v i-učbeniku možnosti upo-
rabe interaktivnih navideznih modelov, namesto grafičnih predstavitev so
številne predstavitve v obliki animacij. K bistveni prednosti i-učbenikov v pri-
merjavi s tiskanimi različicami prispevajo tudi interaktivne naloge za sprotno
preverjanje razumevanja pojmov in procesov ter takojšnja povratna informa-
cija. S takojšnjim zagotavljanjem individualnih povratnih informacij učencu
lahko preprečimo razvoj tipičnih napačnih predstav (Reinhold idr. 2020).
Za učinkovito uporabo i-učbenika je pomembna dobro premišljena me-
todična pot. Avtorji raziskave, v kateri so ugotavljali vpliv i-učbenika na raz-
lične tipe znanja, ugotavljajo, da rezultatov ne gre pripisati le mediju (torej
e-obliki), ampak tudi natanko zamišljeni metodični poti podajanja vsebin (Li-
povec, Senekovič in Repolusk 2014b). V urah, kjer so učenci celo uro delali
samo z e-učnimi gradivi (običajno je šlo za ure utrjevanja skozi generirane
naloge), je motivacija učencev na koncu padla, kadar pa so npr. uvod v uro
opravili brez računalnika in potem vključili računalnik, so bili skoncentrirani
do konca učne ure (Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014b). Podobno ugotav-
lja tudi Ameis (2006) in opozarja, da zgolj nazornost ter interaktivnost sami
po sebi ne zadoščata za učinkovito učenje, ključni sta kakovost in predsta-
vitev e-učnih vsebin. Pomembno je kombinirano učenje. De Jong, Marcia C.
Linn in Zacharia (2013) pa navajajo, da so se virtualne predstavitve pri učenju
pojmov izkazale še posebej učinkovite v primerih, ko virtualne predstavitve
opisujejo procese (ne statične situacije) ali kadar lahko odstranitev konkre-
tnih podrobnosti situacijo naredi nazornejšo.
Andreja Klančar idr. (2021) so v raziskavi o vlogi vizualnih reprezentacij pri
učenju geometrije v osnovni šoli pokazali, da se učenje geometrije z digi-
talnimi viri, kot so dinamični geometrijski programi in apleti, odraža v višjih
dosežkih učencev pri reševanju geometrijskih problemov. Geometrijske si-
tuacije so bile slikovno podprte z apleti, animacijami, s simulacijami, z vide-
oposnetki oziroma je raziskovanje geometrijskih konceptov potekalo z ma-
179
kih običajno pridržane za didaktične priročnike k posameznim učbenikom
in seveda za učitelja: spodbuda k uporabi specifičnih metod dela (npr. razi-
skovanje z apleti, sprotne povratne informacije učencu ob posameznih de-
javnostih, generiranje novih primerov nalog, multisenzorni pristop pri pona-
zoritvah pojmov (besedilo, slika, video, zvok, apleti)) (Lipovec, Senekovič in
Repolusk 2014a). Aktivnosti v posameznem sklopu i-učbenika so oblikovane
tako, da učenci osnovne pojme vizualizirajo s pomočjo multimedijskih gra-
dnikov in z njihovo pomočjo gradijo razumevanje konceptov.
Elementi, ki so v klasičnih učbenikih statični, so v elektronski različici po-
gosto dinamični in nekateri interaktivni. Namesto zgolj slik in opisov lahko
opazujemo posnetke, namesto slik modelov so v i-učbeniku možnosti upo-
rabe interaktivnih navideznih modelov, namesto grafičnih predstavitev so
številne predstavitve v obliki animacij. K bistveni prednosti i-učbenikov v pri-
merjavi s tiskanimi različicami prispevajo tudi interaktivne naloge za sprotno
preverjanje razumevanja pojmov in procesov ter takojšnja povratna informa-
cija. S takojšnjim zagotavljanjem individualnih povratnih informacij učencu
lahko preprečimo razvoj tipičnih napačnih predstav (Reinhold idr. 2020).
Za učinkovito uporabo i-učbenika je pomembna dobro premišljena me-
todična pot. Avtorji raziskave, v kateri so ugotavljali vpliv i-učbenika na raz-
lične tipe znanja, ugotavljajo, da rezultatov ne gre pripisati le mediju (torej
e-obliki), ampak tudi natanko zamišljeni metodični poti podajanja vsebin (Li-
povec, Senekovič in Repolusk 2014b). V urah, kjer so učenci celo uro delali
samo z e-učnimi gradivi (običajno je šlo za ure utrjevanja skozi generirane
naloge), je motivacija učencev na koncu padla, kadar pa so npr. uvod v uro
opravili brez računalnika in potem vključili računalnik, so bili skoncentrirani
do konca učne ure (Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014b). Podobno ugotav-
lja tudi Ameis (2006) in opozarja, da zgolj nazornost ter interaktivnost sami
po sebi ne zadoščata za učinkovito učenje, ključni sta kakovost in predsta-
vitev e-učnih vsebin. Pomembno je kombinirano učenje. De Jong, Marcia C.
Linn in Zacharia (2013) pa navajajo, da so se virtualne predstavitve pri učenju
pojmov izkazale še posebej učinkovite v primerih, ko virtualne predstavitve
opisujejo procese (ne statične situacije) ali kadar lahko odstranitev konkre-
tnih podrobnosti situacijo naredi nazornejšo.
Andreja Klančar idr. (2021) so v raziskavi o vlogi vizualnih reprezentacij pri
učenju geometrije v osnovni šoli pokazali, da se učenje geometrije z digi-
talnimi viri, kot so dinamični geometrijski programi in apleti, odraža v višjih
dosežkih učencev pri reševanju geometrijskih problemov. Geometrijske si-
tuacije so bile slikovno podprte z apleti, animacijami, s simulacijami, z vide-
oposnetki oziroma je raziskovanje geometrijskih konceptov potekalo z ma-
179
