Page 180 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 180
lija Žakelj
nipulacijo interaktivnih virtualnih predstavitev, ki spodbujajo vizualizacijo. Z
uporabo digitalnih tehnologij in virov so imeli učenci na voljo tako statične
kot dinamične predstavitve, pri katerih so lahko z različnih vidikov razisko-
vali odnose med geometrijskimi objekti. Medtem ko aplet učencem omo-
goča, da manipulirajo s predmeti in se učijo z iskanjem ustrezne rešitve, pa
gradiva na papirju podpirajo le fiksne vizualne predstavitve, zato je učenje s
preizkušanjem težje (Jancheski 2011). Z uporabo apletov in ustvarjanjem do-
datnih novih primerov (pri statičnih situacijah se ustvari le omejeno število
novih primerov) učenci raziskujejo odnose med geometrijskimi objekti, kar
je ključno za razumevanje geometrijskih pojmov.
Dodatno apleti pri poučevanju in učenju matematike lahko prispevajo ne
le na kognitivnem, temveč tudi na afektivnem področju in povečajo moti-
vacijo (Özyurt idr. 2014; Turk in Akyuz 2016). Eden od pogosto uporabljenih
argumentov za ta pozitivni učinek izhaja iz teorije samoodločanja (Deci in
Ryan 2010), ki poudarja možnost lastne izbire med učnim procesom (tj. avto-
nomijo), doživljanje nalog kot zahtevnih, vendar ne prezapletenih (tj. kompe-
tentnost), ter takojšnjo povratno informacijo. Prilagodljiva digitalna orodja
učencem omogočajo, da sprejemajo vsebine v skladu s svojimi individual-
nimi učnimi potrebami, kar je lahko še posebej koristno, ko se učijo novih in
abstraktnih matematičnih konceptov.
Številne druge študije kažejo, da lahko uporaba digitalnih orodij še po-
sebej izboljša učenje in poučevanje pri predmetih, povezanih s tehnologijo,
kot so matematika (Gunbas 2015), fizika (npr. Chang idr. 2008), biologija (npr.
Buckley idr. 2004) ali kemija (Frailich, Kesner in Hofstein 2009).
Učenje z i-učbeniki za matematiko
Učenje z i-učbeniki spodbuja oziroma omogoča delo z digitalnimi viri, kot
so dinamični geometrijski programi in apleti, manipulacijo z interaktivnimi
apleti, animacijami, s simulacijami, z videoposnetki, vizualizacijo.
Churchill (2007) predlaga model klasifikacije učnih objektov, med katere so-
dijo tudi apleti, glede na način predstavitve in glede na uporabo objekta v
specifičnem učnem kontekstu ter jih deli na: predstavitvene, informacijske,
vadbene, kontekstualne, simulacijske in konceptualne.
V nadaljevanju s primeri prikazujemo interaktivne gradnike v i-učbenikih
za matematiko, grupirane po Churchillu (2007).
Predstavitveni aplet
Predstavitveni apleti so oblikovani z namenom posredovanja vsebin obrav-
navane tematike, ki vodijo k doseganju učnih ciljev.
180
nipulacijo interaktivnih virtualnih predstavitev, ki spodbujajo vizualizacijo. Z
uporabo digitalnih tehnologij in virov so imeli učenci na voljo tako statične
kot dinamične predstavitve, pri katerih so lahko z različnih vidikov razisko-
vali odnose med geometrijskimi objekti. Medtem ko aplet učencem omo-
goča, da manipulirajo s predmeti in se učijo z iskanjem ustrezne rešitve, pa
gradiva na papirju podpirajo le fiksne vizualne predstavitve, zato je učenje s
preizkušanjem težje (Jancheski 2011). Z uporabo apletov in ustvarjanjem do-
datnih novih primerov (pri statičnih situacijah se ustvari le omejeno število
novih primerov) učenci raziskujejo odnose med geometrijskimi objekti, kar
je ključno za razumevanje geometrijskih pojmov.
Dodatno apleti pri poučevanju in učenju matematike lahko prispevajo ne
le na kognitivnem, temveč tudi na afektivnem področju in povečajo moti-
vacijo (Özyurt idr. 2014; Turk in Akyuz 2016). Eden od pogosto uporabljenih
argumentov za ta pozitivni učinek izhaja iz teorije samoodločanja (Deci in
Ryan 2010), ki poudarja možnost lastne izbire med učnim procesom (tj. avto-
nomijo), doživljanje nalog kot zahtevnih, vendar ne prezapletenih (tj. kompe-
tentnost), ter takojšnjo povratno informacijo. Prilagodljiva digitalna orodja
učencem omogočajo, da sprejemajo vsebine v skladu s svojimi individual-
nimi učnimi potrebami, kar je lahko še posebej koristno, ko se učijo novih in
abstraktnih matematičnih konceptov.
Številne druge študije kažejo, da lahko uporaba digitalnih orodij še po-
sebej izboljša učenje in poučevanje pri predmetih, povezanih s tehnologijo,
kot so matematika (Gunbas 2015), fizika (npr. Chang idr. 2008), biologija (npr.
Buckley idr. 2004) ali kemija (Frailich, Kesner in Hofstein 2009).
Učenje z i-učbeniki za matematiko
Učenje z i-učbeniki spodbuja oziroma omogoča delo z digitalnimi viri, kot
so dinamični geometrijski programi in apleti, manipulacijo z interaktivnimi
apleti, animacijami, s simulacijami, z videoposnetki, vizualizacijo.
Churchill (2007) predlaga model klasifikacije učnih objektov, med katere so-
dijo tudi apleti, glede na način predstavitve in glede na uporabo objekta v
specifičnem učnem kontekstu ter jih deli na: predstavitvene, informacijske,
vadbene, kontekstualne, simulacijske in konceptualne.
V nadaljevanju s primeri prikazujemo interaktivne gradnike v i-učbenikih
za matematiko, grupirane po Churchillu (2007).
Predstavitveni aplet
Predstavitveni apleti so oblikovani z namenom posredovanja vsebin obrav-
navane tematike, ki vodijo k doseganju učnih ciljev.
180
