Page 194 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 194
rej Kociper
v vrtcih in šolah oziroma da se v določenih primerih začasno ne bo izvajala.
MIZŠ in Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) sta se na izzive ob ukre-
pih za preprečitev širjenja okužb odzivala z okrožnicami, ki sta jih posredo-
vala javnim zavodom. Zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostni-
kov s posebnimi potrebami, ustanovljeni za otroke s čustvenimi in z vedenj-
skimi motnjami, se po tej okrožnici niso zapirali. Za domove, kjer so name-
ščeni mladostniki z motnjami v duševnem razvoju (MDR),¹ ki izvajajo domsko
vzgojo² po »Vzgojnem programu za domove za učence s posebnimi potre-
bami« (v nadaljevanju »Vzgojni program«) (Strokovni svet Republike Slove-
nije za splošno izobraževanje 2011),³ ni bilo nobenih navodil.
V šolskem letu 2019/2020 sta se od 16. marca do 22. maja življenje in šolsko
delo učencem in dijakom (v nadaljevanju mladostnikov) z MDR ter vzgojite-
ljem v procesu domske vzgoje močno spremenilo. Ravnatelji so morali vpra-
šanje domske vzgoje na daljavo reševati sami, skupaj z vzgojitelji in s konzul-
tacijami z MIZŠ. V okrožnici 091-5/2020-1 (Zavod Republike Slovenije za šol-
stvo 2020) so bile učiteljem in vzgojiteljem podane usmeritve za izvajanje
vzgojno-izobraževalnega programa na daljavo v izrednih razmerah, vendar
usmeritve za delo v domovih za otroke s posebnimi potrebami (OPP) v tem
dokumentu niso bile navedene. Odsotnost zanimanja za vzgojne programe v
času epidemije se je prekinila šele z okrožnico MIZŠ 092-7/2020/262 (Ministr-
stvo za izobraževanje, znanost in šport 2020b), ki je vsebovala tudi omembo
»Vzgojnega programa«, z datumom pričetka vrnitve OPP v domove za OPP,
kjer naj bi se »nadaljevalo« izvajanje vzgojnega programa. MIZŠ očitno do ta-
krat ni bilo seznanjeno s tem, da se »Vzgojni program« ves čas izvaja, resda
v okrnjeni in prilagojeni izvedbi, in da so vzgojitelji v času ukrepov delali od
doma. Pri tem pa so vzdrževali stike s starši, komunicirali z mladostniki z MDR,
jih motivirali, jim nudili učno pomoč, pomoč pri čustvenih razbremenitvah in
tehničnih težavah . . .
¹ V Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi
potrebami (Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2015) so motnje v duševnem razvoju opre-
deljene kot nevrološko pogojena razvojna motnja, ki nastopi pred dopolnjenim osemnajstim
letom starosti in se kaže v pomembno nižjih intelektualnih sposobnostih ter pomembnih od-
stopanjih prilagoditvenih spretnosti.
² Domska vzgoja je vzgoja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki jih obravnava naci-
onalni dokument »Vzgojni program za domove za učence s posebnimi potrebami« (Strokovni
svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje 2011), in ne predstavlja vzgoje v vzgojnih
zavodih, mladinskih domovih in stanovanjskih skupinah.
³ Glavni cilji »Vzgojnega programa« so optimalni razvoj individualnih psihičnih, fizičnih in social-
nih danosti vsakega posameznika ter samostojnost pri skrbi za sebe in vključevanje v vsakdanje
fizično ter socialno okolje.
194
v vrtcih in šolah oziroma da se v določenih primerih začasno ne bo izvajala.
MIZŠ in Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) sta se na izzive ob ukre-
pih za preprečitev širjenja okužb odzivala z okrožnicami, ki sta jih posredo-
vala javnim zavodom. Zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostni-
kov s posebnimi potrebami, ustanovljeni za otroke s čustvenimi in z vedenj-
skimi motnjami, se po tej okrožnici niso zapirali. Za domove, kjer so name-
ščeni mladostniki z motnjami v duševnem razvoju (MDR),¹ ki izvajajo domsko
vzgojo² po »Vzgojnem programu za domove za učence s posebnimi potre-
bami« (v nadaljevanju »Vzgojni program«) (Strokovni svet Republike Slove-
nije za splošno izobraževanje 2011),³ ni bilo nobenih navodil.
V šolskem letu 2019/2020 sta se od 16. marca do 22. maja življenje in šolsko
delo učencem in dijakom (v nadaljevanju mladostnikov) z MDR ter vzgojite-
ljem v procesu domske vzgoje močno spremenilo. Ravnatelji so morali vpra-
šanje domske vzgoje na daljavo reševati sami, skupaj z vzgojitelji in s konzul-
tacijami z MIZŠ. V okrožnici 091-5/2020-1 (Zavod Republike Slovenije za šol-
stvo 2020) so bile učiteljem in vzgojiteljem podane usmeritve za izvajanje
vzgojno-izobraževalnega programa na daljavo v izrednih razmerah, vendar
usmeritve za delo v domovih za otroke s posebnimi potrebami (OPP) v tem
dokumentu niso bile navedene. Odsotnost zanimanja za vzgojne programe v
času epidemije se je prekinila šele z okrožnico MIZŠ 092-7/2020/262 (Ministr-
stvo za izobraževanje, znanost in šport 2020b), ki je vsebovala tudi omembo
»Vzgojnega programa«, z datumom pričetka vrnitve OPP v domove za OPP,
kjer naj bi se »nadaljevalo« izvajanje vzgojnega programa. MIZŠ očitno do ta-
krat ni bilo seznanjeno s tem, da se »Vzgojni program« ves čas izvaja, resda
v okrnjeni in prilagojeni izvedbi, in da so vzgojitelji v času ukrepov delali od
doma. Pri tem pa so vzdrževali stike s starši, komunicirali z mladostniki z MDR,
jih motivirali, jim nudili učno pomoč, pomoč pri čustvenih razbremenitvah in
tehničnih težavah . . .
¹ V Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi
potrebami (Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2015) so motnje v duševnem razvoju opre-
deljene kot nevrološko pogojena razvojna motnja, ki nastopi pred dopolnjenim osemnajstim
letom starosti in se kaže v pomembno nižjih intelektualnih sposobnostih ter pomembnih od-
stopanjih prilagoditvenih spretnosti.
² Domska vzgoja je vzgoja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki jih obravnava naci-
onalni dokument »Vzgojni program za domove za učence s posebnimi potrebami« (Strokovni
svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje 2011), in ne predstavlja vzgoje v vzgojnih
zavodih, mladinskih domovih in stanovanjskih skupinah.
³ Glavni cilji »Vzgojnega programa« so optimalni razvoj individualnih psihičnih, fizičnih in social-
nih danosti vsakega posameznika ter samostojnost pri skrbi za sebe in vključevanje v vsakdanje
fizično ter socialno okolje.
194
