Page 198 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 198
rej Kociper
nja v skupinah in pogajanja. To zajema izkazovanje spoštovanja, izražanje in
razumevanje različnih stališč ter sposobnost vlivanja zaupanja in empatije
(Javrh 2020).
»Vzgojni program« je namenjen tistim OPP, ki jim ni mogoče zagotoviti
vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi odda-
ljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti
prevoza, zato se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje OPP. To
so otroci z MDR, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z
govorno-jezikovnimi motnjami ter gibalno ovirani otroci.
UNESCO (b. l.) navaja, da nekatere raziskave o učinkovitost izobraževanja
na daljavo kažejo na to, da je le-ta pogojena z različnimi vrstami pripravlje-
nosti, in sicer:
1. tehnološko pripravljenostjo (tehnične kapacitete digitalnih učnih okolij
ali TV in drugih sistemov za prenos na daljavo, dostopnost omrežij in
naprav gospodinjstvom);
2. vsebinsko pripravljenostjo (dostopnost učnih gradiv, ki so usklajena z
nacionalnimi kurikuli in so lahko posredovana po spletu, televiziji ali
radiu oziroma natisnjena za učenje doma);
3. pedagoško pripravljenostjo za podporo učenju od doma (pripravljenost
učiteljev za oblikovanje in usmerjanje učenja po spletu, televiziji, radiu,
gradiva, namenjena učenju od doma, ter razpoložljivost in zmožnost
staršev ali skrbnikov za podporo učencem pri njihovem samostojnem
učenju);
4. pripravljenostjo za spremljanje in evalvacijo (zmožnosti spremljanja pro-
cesov učenja na daljavo, sledenja dostopanju in aktivnosti učencev,
vrednotenja učnih izidov ter vzdrževanja neposrednega odgovora na
procese učenja z namenom doseganja dolgoročnih ciljev).
Da bi zapolnili raziskovalno vrzel o populaciji mladostnikov z MDR, ki so bili
v času epidemije covida-19 vključeni v domsko vzgojo na daljavo, smo v naši
raziskavi preučili, kako uspešno se je pri tem lahko izvajal »Vzgojni program«,
v katerega so bili vključeni mladostniki z MDR, in s katerimi izzivi so se morali
ti mladostniki ter njihovi vzgojitelji soočati, odzivati in se jim prilagoditi.
Problem, namen in cilji
Po pregledu literature ugotavljamo, da je pedagoško polje domske vzgoje
na daljavo mladostnikov z MDR znanstveno manj raziskano, zato bi temu ve-
ljalo nameniti več prostora. Z rezultati raziskave želimo aktualizirati domsko
198
nja v skupinah in pogajanja. To zajema izkazovanje spoštovanja, izražanje in
razumevanje različnih stališč ter sposobnost vlivanja zaupanja in empatije
(Javrh 2020).
»Vzgojni program« je namenjen tistim OPP, ki jim ni mogoče zagotoviti
vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi odda-
ljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti
prevoza, zato se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje OPP. To
so otroci z MDR, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z
govorno-jezikovnimi motnjami ter gibalno ovirani otroci.
UNESCO (b. l.) navaja, da nekatere raziskave o učinkovitost izobraževanja
na daljavo kažejo na to, da je le-ta pogojena z različnimi vrstami pripravlje-
nosti, in sicer:
1. tehnološko pripravljenostjo (tehnične kapacitete digitalnih učnih okolij
ali TV in drugih sistemov za prenos na daljavo, dostopnost omrežij in
naprav gospodinjstvom);
2. vsebinsko pripravljenostjo (dostopnost učnih gradiv, ki so usklajena z
nacionalnimi kurikuli in so lahko posredovana po spletu, televiziji ali
radiu oziroma natisnjena za učenje doma);
3. pedagoško pripravljenostjo za podporo učenju od doma (pripravljenost
učiteljev za oblikovanje in usmerjanje učenja po spletu, televiziji, radiu,
gradiva, namenjena učenju od doma, ter razpoložljivost in zmožnost
staršev ali skrbnikov za podporo učencem pri njihovem samostojnem
učenju);
4. pripravljenostjo za spremljanje in evalvacijo (zmožnosti spremljanja pro-
cesov učenja na daljavo, sledenja dostopanju in aktivnosti učencev,
vrednotenja učnih izidov ter vzdrževanja neposrednega odgovora na
procese učenja z namenom doseganja dolgoročnih ciljev).
Da bi zapolnili raziskovalno vrzel o populaciji mladostnikov z MDR, ki so bili
v času epidemije covida-19 vključeni v domsko vzgojo na daljavo, smo v naši
raziskavi preučili, kako uspešno se je pri tem lahko izvajal »Vzgojni program«,
v katerega so bili vključeni mladostniki z MDR, in s katerimi izzivi so se morali
ti mladostniki ter njihovi vzgojitelji soočati, odzivati in se jim prilagoditi.
Problem, namen in cilji
Po pregledu literature ugotavljamo, da je pedagoško polje domske vzgoje
na daljavo mladostnikov z MDR znanstveno manj raziskano, zato bi temu ve-
ljalo nameniti več prostora. Z rezultati raziskave želimo aktualizirati domsko
198
