Page 197 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 197
Domska vzgoja mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju na daljavo
tere zdravstvene raziskave (Kirby 2020; Qiao 2020) so sicer pokazale, da je bila
med epidemijo bolj izpostavljena predvsem ranljivost starejših, nosečnic in
brezdomcev. Emerson in Hatton (2008) pa sta glede neenakosti na področju
zdravja navajala, da je bila manj očitna stiska oseb z MDR, ki imajo vrsto ran-
ljivosti, ki vključujejo zdravstvene težave, duševne motnje in socialno prikraj-
šanost. Betty Pfefferbaum in Carol S. North (2020) ugotavljata, da lahko poleg
stresa, povezanega s strahom pred okužbo, socialna odtujenost in ukrepi ka-
rantene vplivajo na duševno zdravje ljudi. Vpliv na duševno zdravje oseb z
MDR je zaradi karantene lahko večji sprožilec problematičnega vedenja.
Courtenay in Perera (2020) prideta v svoji raziskavi do ugotovitve, da se
iz pandemije lahko naučimo, kako osebe z MDR zaščititi pred socialnimi po-
sledicami zaradi sprejetih ukrepov za obvladovanje pandemije. Opozarjata,
da je, v kolikor bo prišlo do raziskav o poteku življenja med pandemijo, po-
membno, da osebe z MDR in njihovi skrbniki ne bodo prezrti. Zagotoviti jim
je treba opolnomočenje, da se bodo s takšnimi dogodki sposobni soočiti tudi
v prihodnje.
Potreba po boljšem razumevanju razvoja socialnih kompetenc izhaja iz
dejstva, da so se socialne okoliščine otrok v zadnjih dveh desetletjih dra-
stično spremenile (Junge idr. 2020). Socialno kompetenco mladostnikov
lahko opredelimo kot učinkovito pri vključevanju v socialne interakcije z vr-
stniki in odraslimi (Fabes, Gaertner in Popp 2006; Rubin, Bukowski in Parker
1998). Razvijanje socialnih kompetenc je zato bistvenega pomena za prihod-
nje delovanje v družbi ter za zmanjšanje tveganja za vedenjske in čustvene
težave (Junge idr. 2020). Na strategijo ponujene pomoči vplivata tako starost
otroka kot tudi vrsta vedenja, ki je lahko del težav, s katerimi se soočajo tudi
mladostniki z MDR.
Javni zavodi, ki izvajajo program domske vzgoje (»Vzgojni program«), mla-
dostnikom, ki tam bivajo, nudijo varno učno okolje, v katerem so sprejeti
takšni, kakršni so. Shogrenova idr. (2010) navajajo, da je primerno okolje za
razvijanje socialnih kompetenc ključnega pomena, saj spodbuja samoodlo-
čanje, v katerem so na voljo številne priložnosti in podpora, da lahko mlado-
stniki razvijejo občutek nujnosti in se naučijo, da lahko vplivajo ali upravljajo
s svojimi okolji. Kot sredstvo za reševanje zdravstveno tveganega vedenja
mladih Joint Committee on National Health Education Standards (2007) in
CDC-National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promotion
(Dunet idr., 2008) podpirata razvijanje socialnih kompetenc posameznika.
Posameznik, ki je socialno kompetenten, ve, kako pomembna sta telesno
in duševno zdravje, da bi lahko bil dejaven člen najrazličnejših socialnih mrež.
Posamezniki so odporni in sposobni soočanja z negotovostjo in s stresom,
sposobni so konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, sodelova-
197
tere zdravstvene raziskave (Kirby 2020; Qiao 2020) so sicer pokazale, da je bila
med epidemijo bolj izpostavljena predvsem ranljivost starejših, nosečnic in
brezdomcev. Emerson in Hatton (2008) pa sta glede neenakosti na področju
zdravja navajala, da je bila manj očitna stiska oseb z MDR, ki imajo vrsto ran-
ljivosti, ki vključujejo zdravstvene težave, duševne motnje in socialno prikraj-
šanost. Betty Pfefferbaum in Carol S. North (2020) ugotavljata, da lahko poleg
stresa, povezanega s strahom pred okužbo, socialna odtujenost in ukrepi ka-
rantene vplivajo na duševno zdravje ljudi. Vpliv na duševno zdravje oseb z
MDR je zaradi karantene lahko večji sprožilec problematičnega vedenja.
Courtenay in Perera (2020) prideta v svoji raziskavi do ugotovitve, da se
iz pandemije lahko naučimo, kako osebe z MDR zaščititi pred socialnimi po-
sledicami zaradi sprejetih ukrepov za obvladovanje pandemije. Opozarjata,
da je, v kolikor bo prišlo do raziskav o poteku življenja med pandemijo, po-
membno, da osebe z MDR in njihovi skrbniki ne bodo prezrti. Zagotoviti jim
je treba opolnomočenje, da se bodo s takšnimi dogodki sposobni soočiti tudi
v prihodnje.
Potreba po boljšem razumevanju razvoja socialnih kompetenc izhaja iz
dejstva, da so se socialne okoliščine otrok v zadnjih dveh desetletjih dra-
stično spremenile (Junge idr. 2020). Socialno kompetenco mladostnikov
lahko opredelimo kot učinkovito pri vključevanju v socialne interakcije z vr-
stniki in odraslimi (Fabes, Gaertner in Popp 2006; Rubin, Bukowski in Parker
1998). Razvijanje socialnih kompetenc je zato bistvenega pomena za prihod-
nje delovanje v družbi ter za zmanjšanje tveganja za vedenjske in čustvene
težave (Junge idr. 2020). Na strategijo ponujene pomoči vplivata tako starost
otroka kot tudi vrsta vedenja, ki je lahko del težav, s katerimi se soočajo tudi
mladostniki z MDR.
Javni zavodi, ki izvajajo program domske vzgoje (»Vzgojni program«), mla-
dostnikom, ki tam bivajo, nudijo varno učno okolje, v katerem so sprejeti
takšni, kakršni so. Shogrenova idr. (2010) navajajo, da je primerno okolje za
razvijanje socialnih kompetenc ključnega pomena, saj spodbuja samoodlo-
čanje, v katerem so na voljo številne priložnosti in podpora, da lahko mlado-
stniki razvijejo občutek nujnosti in se naučijo, da lahko vplivajo ali upravljajo
s svojimi okolji. Kot sredstvo za reševanje zdravstveno tveganega vedenja
mladih Joint Committee on National Health Education Standards (2007) in
CDC-National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promotion
(Dunet idr., 2008) podpirata razvijanje socialnih kompetenc posameznika.
Posameznik, ki je socialno kompetenten, ve, kako pomembna sta telesno
in duševno zdravje, da bi lahko bil dejaven člen najrazličnejših socialnih mrež.
Posamezniki so odporni in sposobni soočanja z negotovostjo in s stresom,
sposobni so konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, sodelova-
197
