Page 391 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 391
Učenje in poučevanje statistike v času izobraževanja na daljavo
nost in natančnost svojega odgovora (Felda in Bon Klanjšček 2017). Tak način
učenja in poučevanja statistike, ki temelji zgolj na učenju procedur brez glo-
bljega razumevanja postopkov, ni primeren za razvoj statistične pismenosti.
Uporaba takih metod pri učenju in poučevanju statistike ima lahko različne
posledice. Npr., mnogi odrasli imajo večje težave z razumevanjem statističnih
pojmov in idej, kar je posledica uporabe nepravilnega in hevrističnega stati-
stičnega mišljenja (Garfield in Ben-Zvi 2007). Take težave so bile dobro vidne
v času pandemije covida-19, ko so ljudje napačno interpretirali podatke o šir-
jenju bolezni (Groth 2021).
Iz prej povedanega torej sledi, da je nujno treba razviti model učenja in
poučevanja statistike, tudi na daljavo, ki bo pripomogel k razvoju statistične
pismenosti in razumevanju osnovnih statističnih procedur ter metod. V pri-
spevku predstavimo model učenja in poučevanja statistike v osnovni ter
srednji šoli. Model je uporabljen tudi v primeru pouka na daljavo; predsta-
vimo nekaj primerov dobre prakse.
Razlogi za poučevanje statistike
Da lahko delujemo v današnji družbi, je treba znati interpretirati socialne po-
jave, razumeti pojem razpršenost, sprejeti možnost negotovosti in razbrati
podatke, da lahko kritično odločamo (Guven idr. 2021; Gattuso in Ottaviani
2011; OECD 2018). Več vsakdanjih problemov zahteva sposobnost analize po-
datkov, da lahko iz njih pridobimo informacije, ki jih bomo posledično upo-
rabljali za sprejetje odločitev. Ker pa podatke, s katerimi se srečujemo, redko
zbiramo sami in jih večkrat sami niti ne analiziramo, npr. v primeru podatkov
v zvezi s širjenjem covida-19, moramo znati kritično presoditi, kako dobro so
jih zbrali, analizirali, reprezentirali in interpretirali drugi. Ljudje morajo torej
imeti dobro razvito statistično pismenost (Rumsey 2002).
Statistična pismenost je kompleksen pojav, ki zadeva tako razumevanje
kot interpretacijo statističnih podatkov (Murray in Gal 2002), ki pa obenem
zahteva razvite sposobnosti raziskovanja, razumevanja, utemeljevanja in kri-
tičnega mišljenja (Engel 2017). Gre za sposobnost razumevanja reprezenta-
cije podatkov in statističnega sklepanja (Ben-Zvi in Garfield 2004; Guven idr.
2021) ter kritičnega mišljenja o podatkih (Gal 2002a). Posameznik se mora to-
rej zavedati pomena podatkov, razumeti osnovne statistične pojme, poznati
osnovne metode zbiranja podatkov, poznati osnove opisne statistike, znati
pravilno interpretirati osnovne podatke in svoje zaključke pravilno utemeljiti
ter predstaviti drugim (Rumsey 2002; Gal 2002a). Poleg tega je pomembno
znati pravilno interpretirati podatke, ki izhajajo iz naključnih in nenaključnih
vzorcev, vedeti je treba, kako organizirati podatke pred obdelavo, ter znati
391
nost in natančnost svojega odgovora (Felda in Bon Klanjšček 2017). Tak način
učenja in poučevanja statistike, ki temelji zgolj na učenju procedur brez glo-
bljega razumevanja postopkov, ni primeren za razvoj statistične pismenosti.
Uporaba takih metod pri učenju in poučevanju statistike ima lahko različne
posledice. Npr., mnogi odrasli imajo večje težave z razumevanjem statističnih
pojmov in idej, kar je posledica uporabe nepravilnega in hevrističnega stati-
stičnega mišljenja (Garfield in Ben-Zvi 2007). Take težave so bile dobro vidne
v času pandemije covida-19, ko so ljudje napačno interpretirali podatke o šir-
jenju bolezni (Groth 2021).
Iz prej povedanega torej sledi, da je nujno treba razviti model učenja in
poučevanja statistike, tudi na daljavo, ki bo pripomogel k razvoju statistične
pismenosti in razumevanju osnovnih statističnih procedur ter metod. V pri-
spevku predstavimo model učenja in poučevanja statistike v osnovni ter
srednji šoli. Model je uporabljen tudi v primeru pouka na daljavo; predsta-
vimo nekaj primerov dobre prakse.
Razlogi za poučevanje statistike
Da lahko delujemo v današnji družbi, je treba znati interpretirati socialne po-
jave, razumeti pojem razpršenost, sprejeti možnost negotovosti in razbrati
podatke, da lahko kritično odločamo (Guven idr. 2021; Gattuso in Ottaviani
2011; OECD 2018). Več vsakdanjih problemov zahteva sposobnost analize po-
datkov, da lahko iz njih pridobimo informacije, ki jih bomo posledično upo-
rabljali za sprejetje odločitev. Ker pa podatke, s katerimi se srečujemo, redko
zbiramo sami in jih večkrat sami niti ne analiziramo, npr. v primeru podatkov
v zvezi s širjenjem covida-19, moramo znati kritično presoditi, kako dobro so
jih zbrali, analizirali, reprezentirali in interpretirali drugi. Ljudje morajo torej
imeti dobro razvito statistično pismenost (Rumsey 2002).
Statistična pismenost je kompleksen pojav, ki zadeva tako razumevanje
kot interpretacijo statističnih podatkov (Murray in Gal 2002), ki pa obenem
zahteva razvite sposobnosti raziskovanja, razumevanja, utemeljevanja in kri-
tičnega mišljenja (Engel 2017). Gre za sposobnost razumevanja reprezenta-
cije podatkov in statističnega sklepanja (Ben-Zvi in Garfield 2004; Guven idr.
2021) ter kritičnega mišljenja o podatkih (Gal 2002a). Posameznik se mora to-
rej zavedati pomena podatkov, razumeti osnovne statistične pojme, poznati
osnovne metode zbiranja podatkov, poznati osnove opisne statistike, znati
pravilno interpretirati osnovne podatke in svoje zaključke pravilno utemeljiti
ter predstaviti drugim (Rumsey 2002; Gal 2002a). Poleg tega je pomembno
znati pravilno interpretirati podatke, ki izhajajo iz naključnih in nenaključnih
vzorcev, vedeti je treba, kako organizirati podatke pred obdelavo, ter znati
391
