Page 395 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 395
Učenje in poučevanje statistike v času izobraževanja na daljavo
Slika 5 Enaktivna Ikonična Simbolna
(konkretna) (grafična) raven
Različne faze pri učenju
in poučevanja statistike raven raven
Zbiranje podatkov in reprezentacija le-teh namreč nista dovolj, saj jih je treba
tudi analizirati. Učenci interpretirajo podatke, ki so jih zbrali sami, ali tiste, ki
so jih zbrali ostali in jih morajo oni samo pravilno interpretirati (slika 4).
Preko statističnega procesa se učenci naučijo natančne opredelitve pro-
blema, upoštevati samo podatke, ki so potrebni za rešitev problema, sistema-
tično operirati s podatki, logično in jasno predstaviti zaključke ter uporabljati
inferenco.
Učenje in poučevanje statistike v osnovni šoli
Z učenjem statistike že v vrtcih si prizadevamo, da bi otroci razvili statistično
pismenost (Cotič 2009). Pri tem pa je pomembno upoštevati otrokov kogni-
tivni razvoj. V začetnih fazah je treba statistično pismenost razvijati na enak-
tivni (konkretni) in ikončni (grafični) ravni, šele nato je mogoče preiti na sim-
bolno (Cotič 2009). Enaktivna, ikonična in simbolna raven sicer niso statične,
temveč se močno prepletajo (Cotič 2009); so fleksibilne in učenje statistike
mora upoštevati možnost stalnega prehajanja z ene na drugo (slika 5).
Učenje statistike v osnovnih šolah temelji večinoma na izkušnjah (Cotič
2009). Učeni razvijejo statistično mišljenje in sposobnosti kritičnega mišlje-
nja tako pri branju kot pri interpretaciji besedil, ki vključujejo podatke in stati-
stične analize (Žakelj 2010). Pri tem pomembno vlogo igra vsakdanja izkušnja,
ki bi jo morali učitelji upoštevati pri učenju in poučevanju statistike v zače-
tnih fazah, ki predstavljajo uvod v različne oblike reprezentacij podatkov in
njihove analize (Cotič 2009). To pomeni, da učenci statistično pismenost raz-
vijejo postopoma (Caporrella idr. 2014) in tudi v povezavi z drugimi šolskimi
predmeti, npr. pri naravoslovju, jezikih in družboslovju, ki jim pomagajo ra-
zumeti okolje, ki jih obdaja, razviti aritmetične in grafične sposobnosti (Co-
tič 2009). Tako učenci razumejo uporabo puščičnega in Carrollovega prikaza,
histograma, tabel in način reševanja statističnih problemov (Cotič in Hodnik
Čadež 1995). Učenci torej (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike
Slovenije za šolstvo 2011; Cotič 2009):
– pokažejo razmerja med objekti s pomočjo puščičnega prikaza;
– predstavijo odnose med objekti s pomočjo puščičnega prikaza;
– predstavijo razvrščanje elementov s pomočjo Carrollovega prikaza;
– predstavijo enostavne podatke s tabelo in histogramom;
395
Slika 5 Enaktivna Ikonična Simbolna
(konkretna) (grafična) raven
Različne faze pri učenju
in poučevanja statistike raven raven
Zbiranje podatkov in reprezentacija le-teh namreč nista dovolj, saj jih je treba
tudi analizirati. Učenci interpretirajo podatke, ki so jih zbrali sami, ali tiste, ki
so jih zbrali ostali in jih morajo oni samo pravilno interpretirati (slika 4).
Preko statističnega procesa se učenci naučijo natančne opredelitve pro-
blema, upoštevati samo podatke, ki so potrebni za rešitev problema, sistema-
tično operirati s podatki, logično in jasno predstaviti zaključke ter uporabljati
inferenco.
Učenje in poučevanje statistike v osnovni šoli
Z učenjem statistike že v vrtcih si prizadevamo, da bi otroci razvili statistično
pismenost (Cotič 2009). Pri tem pa je pomembno upoštevati otrokov kogni-
tivni razvoj. V začetnih fazah je treba statistično pismenost razvijati na enak-
tivni (konkretni) in ikončni (grafični) ravni, šele nato je mogoče preiti na sim-
bolno (Cotič 2009). Enaktivna, ikonična in simbolna raven sicer niso statične,
temveč se močno prepletajo (Cotič 2009); so fleksibilne in učenje statistike
mora upoštevati možnost stalnega prehajanja z ene na drugo (slika 5).
Učenje statistike v osnovnih šolah temelji večinoma na izkušnjah (Cotič
2009). Učeni razvijejo statistično mišljenje in sposobnosti kritičnega mišlje-
nja tako pri branju kot pri interpretaciji besedil, ki vključujejo podatke in stati-
stične analize (Žakelj 2010). Pri tem pomembno vlogo igra vsakdanja izkušnja,
ki bi jo morali učitelji upoštevati pri učenju in poučevanju statistike v zače-
tnih fazah, ki predstavljajo uvod v različne oblike reprezentacij podatkov in
njihove analize (Cotič 2009). To pomeni, da učenci statistično pismenost raz-
vijejo postopoma (Caporrella idr. 2014) in tudi v povezavi z drugimi šolskimi
predmeti, npr. pri naravoslovju, jezikih in družboslovju, ki jim pomagajo ra-
zumeti okolje, ki jih obdaja, razviti aritmetične in grafične sposobnosti (Co-
tič 2009). Tako učenci razumejo uporabo puščičnega in Carrollovega prikaza,
histograma, tabel in način reševanja statističnih problemov (Cotič in Hodnik
Čadež 1995). Učenci torej (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike
Slovenije za šolstvo 2011; Cotič 2009):
– pokažejo razmerja med objekti s pomočjo puščičnega prikaza;
– predstavijo odnose med objekti s pomočjo puščičnega prikaza;
– predstavijo razvrščanje elementov s pomočjo Carrollovega prikaza;
– predstavijo enostavne podatke s tabelo in histogramom;
395
