Page 58 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
gana Žunič in Mateja Maljevac
ter slabovidnostjo doma in v tujini. Ugotovili smo, da se je tovrstna oblika
obravnav do razglasitve pandemije covida-19 izvajala izjemoma in je rela-
tivno slabo opisana v strokovni in znanstveni literaturi.
Slovenski predšolski otroci s posebnimi potrebami in z rizičnimi dejavniki
za razvoj trajnih posebnih potreb so zakonsko možnost sistemske zgodnje
obravnave dobili šele leta 2017, z dejanskim začetkom izvajanja zakona v letu
2019. Veliko področij pa do danes ostaja še slabo urejenih in nedefiniranih
zaradi manjkajočih podzakonskih aktov. V luči slednjega lahko trdimo, da
po nam dostopnih in razpoložljivih virih virtualna zgodnja obravnava pred
pandemijo v Sloveniji ni bila mogoča niti se ni izvajala. Tudi sami strokovni
delavci so začeli o možnosti virtualne zgodnje obravnave razmišljati šele po
zaprtju javnega življenja in po nastanku potrebe po tovrstni obravnavi. Pred-
hodno je večina strokovnih delavcev slabo poznala možnosti uporabe različ-
nih spletnih orodij in sistemov za komunikacijo, kar pa so v nadaljevanju zelo
hitro usvojili in se prilagodili potrebam v družbi.
V naši raziskavi smo predstavili primera dobrih praks virtualnega izvaja-
nja zgodnje obravnave v Centru IRIS za slepe in slabovidne ter priporočene
korake za izvajanje virtualne zgodnje obravnave v prihodnje. Ključni koraki
definirajo in natančneje pojasnjujejo pripravo, neposredno delo, zaključek
in evalvacijo virtualne zgodnje obravnave, ki se je izkazala kot premišljen in
utemeljen odgovor na pomanjkanje tiflopedagoških obravnav v živo zaradi
zaprtja javnega življenja med pandemijo covida-19 v Sloveniji.
Sklenemo lahko, da se bo virtualna oblika zgodnje obravnave kot metoda
dela z otroki s slepoto, slabovidnostjo in z okvaro vidne funkcije zelo verjetno
nadaljevala tudi v prihodnje. V prihodnje kot primarne ciljne skupine ude-
ležencev virtualne zgodnje obravnave vidimo transdisciplinarne time stro-
kovnjakov, otroke s posebnimi potrebami in z rizičnimi dejavniki, ki zaradi
različnih ogrožujočih bolezenskih stanj potrebujejo izolacijo, otroke in dru-
žine iz geografsko oddaljenih krajev in ruralnih okoljih ter družine z nizkim
socialno-ekonomskim statusom, ki jim sam prevoz do izvajalcev storitve zgo-
dnje obravnave predstavlja preveliko finančno breme.
Literatura
Akamoglu, Y., H. Meadan, J. N. Pearson in K. Cummings. 2018. »Getting Connec-
ted: Speech and Language Pathologists’ Perceptions of Building Rapport
via Telepractice.« Journal of Developmental and Physical Disabilities 30 (4):
569–585.
Battistin, T., E. Mercuriali, V. Zanardo, D. Gregori, G. Lorenzoni, L. Nasato in M. E.
Reffo. 2021. »Distance Support and Online Intervention to Blind and Visu-
58
ter slabovidnostjo doma in v tujini. Ugotovili smo, da se je tovrstna oblika
obravnav do razglasitve pandemije covida-19 izvajala izjemoma in je rela-
tivno slabo opisana v strokovni in znanstveni literaturi.
Slovenski predšolski otroci s posebnimi potrebami in z rizičnimi dejavniki
za razvoj trajnih posebnih potreb so zakonsko možnost sistemske zgodnje
obravnave dobili šele leta 2017, z dejanskim začetkom izvajanja zakona v letu
2019. Veliko področij pa do danes ostaja še slabo urejenih in nedefiniranih
zaradi manjkajočih podzakonskih aktov. V luči slednjega lahko trdimo, da
po nam dostopnih in razpoložljivih virih virtualna zgodnja obravnava pred
pandemijo v Sloveniji ni bila mogoča niti se ni izvajala. Tudi sami strokovni
delavci so začeli o možnosti virtualne zgodnje obravnave razmišljati šele po
zaprtju javnega življenja in po nastanku potrebe po tovrstni obravnavi. Pred-
hodno je večina strokovnih delavcev slabo poznala možnosti uporabe različ-
nih spletnih orodij in sistemov za komunikacijo, kar pa so v nadaljevanju zelo
hitro usvojili in se prilagodili potrebam v družbi.
V naši raziskavi smo predstavili primera dobrih praks virtualnega izvaja-
nja zgodnje obravnave v Centru IRIS za slepe in slabovidne ter priporočene
korake za izvajanje virtualne zgodnje obravnave v prihodnje. Ključni koraki
definirajo in natančneje pojasnjujejo pripravo, neposredno delo, zaključek
in evalvacijo virtualne zgodnje obravnave, ki se je izkazala kot premišljen in
utemeljen odgovor na pomanjkanje tiflopedagoških obravnav v živo zaradi
zaprtja javnega življenja med pandemijo covida-19 v Sloveniji.
Sklenemo lahko, da se bo virtualna oblika zgodnje obravnave kot metoda
dela z otroki s slepoto, slabovidnostjo in z okvaro vidne funkcije zelo verjetno
nadaljevala tudi v prihodnje. V prihodnje kot primarne ciljne skupine ude-
ležencev virtualne zgodnje obravnave vidimo transdisciplinarne time stro-
kovnjakov, otroke s posebnimi potrebami in z rizičnimi dejavniki, ki zaradi
različnih ogrožujočih bolezenskih stanj potrebujejo izolacijo, otroke in dru-
žine iz geografsko oddaljenih krajev in ruralnih okoljih ter družine z nizkim
socialno-ekonomskim statusom, ki jim sam prevoz do izvajalcev storitve zgo-
dnje obravnave predstavlja preveliko finančno breme.
Literatura
Akamoglu, Y., H. Meadan, J. N. Pearson in K. Cummings. 2018. »Getting Connec-
ted: Speech and Language Pathologists’ Perceptions of Building Rapport
via Telepractice.« Journal of Developmental and Physical Disabilities 30 (4):
569–585.
Battistin, T., E. Mercuriali, V. Zanardo, D. Gregori, G. Lorenzoni, L. Nasato in M. E.
Reffo. 2021. »Distance Support and Online Intervention to Blind and Visu-
58
