Page 54 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
gana Žunič in Mateja Maljevac
ki smo ga v veliki meri prilagajali službi obeh staršev, nato pa smo se sestali
preko videokonferenčnega sistema Microsoft Teams, kjer je bil neposredno
prisoten tudi sam otrok. Starša sta se po tej platformi udeleževala tudi šol za
starše in drugih izobraževanj (delavnic) Centra IRIS, kjer sta imela stik z dru-
gimi starši otrok s slepoto, slabovidnostjo in z okvaro vidne funkcije. Starša
sta pokazala velik interes, da se tudi sama naučita brajice, tako da je učenje
brajice postalo osrednji cilj naših obravnav. Ker večine priporočenih pripo-
močkov in opreme doma nista imela, smo se dogovorili za izposojo na Centru
IRIS (izposodili so si semensko škatlo, veliko in malo brajevo stavnico, abece-
dnik in igrače za spodbujanje razvoja tipa, tipanke). Precej pripomočkov in
didaktičnih materialov sta samoiniciativno izdelala doma (npr. napise v bra-
jici in oznako prostorov, tipni spomin, tipne domine . . .).
Običajno je bilo neposredno delo z otrokom zasnovano tako, da je imela
izvajalka pred kamero isto opremo, kot jo je imela družina doma, in je sle-
dnji z metodo verbalnih navodil ter hkratne demonstracije razlagala naloge.
Pred tem je same pripomočke in metode dela temeljito preizkusila, zato je
prav priprava na samo izvedbo virtualne zgodnje obravnave v primerjavi s
tradicionalno obravnavo v živo trajala precej dlje. Otrok je pri delu preko Mi-
crosoft Teamsa v večji meri sam sledil navodilom in izvajal aktivnosti, ko pa
so bila navodila prekompleksna ali pa se je izgubil, sta priskočila na pomoč
starša. Na koncu ure smo si vedno vzeli čas za komentar, evalvacijo učne ure,
postavljanje tedenskih ciljev domačega dela in opolnomočenje staršev pri iz-
vajanju dejavnosti z otrokom. Starša sta bila do snemanja otroka v domačem
okolju zadržana, zato sta svoja opažanja obsežno predstavila po uri. Ker sta
starša zelo dosledna in sta menila, da jima stara starša rušita rutino pri usva-
janju brajice, smo slednja dvakrat povabili neposredno na uro in tudi njima
pojasnili cilje ter namene dela, kar se je izkazalo kot zelo pozitivna praksa.
V preglednici 1 predstavljamo primerjavo ključnih informacij o družinah,
ki sta bili vključeni v izvajanje virtualne zgodnje obravnave, ter primerjavo
uporabljenih metod in oblik dela z njima. Iz preglednice je razvidno, da je bil
spekter uporabljenih metod, oblik in pripomočkov za delo med izvajanjem
virtualnih zgodnjih obravnav velik in izrazito individualiziran. Potrebam po-
sameznega otroka in družine so se prilagajali tudi cilji dela, ki pa so imeli sku-
pni imenovalec, to je opolnomočenje družine za življenje in delo z otrokom
s slepoto oziroma s slabovidnostjo.
Priprava in ključni koraki pri implementaciji virtualne zgodnje obravnave
Tiflopedagoge, ki so delovali na področju zgodnje obravnave, je prehod na
izobraževanje na daljavo doletel dokaj nepripravljene. Četudi so bila neka-
54
ki smo ga v veliki meri prilagajali službi obeh staršev, nato pa smo se sestali
preko videokonferenčnega sistema Microsoft Teams, kjer je bil neposredno
prisoten tudi sam otrok. Starša sta se po tej platformi udeleževala tudi šol za
starše in drugih izobraževanj (delavnic) Centra IRIS, kjer sta imela stik z dru-
gimi starši otrok s slepoto, slabovidnostjo in z okvaro vidne funkcije. Starša
sta pokazala velik interes, da se tudi sama naučita brajice, tako da je učenje
brajice postalo osrednji cilj naših obravnav. Ker večine priporočenih pripo-
močkov in opreme doma nista imela, smo se dogovorili za izposojo na Centru
IRIS (izposodili so si semensko škatlo, veliko in malo brajevo stavnico, abece-
dnik in igrače za spodbujanje razvoja tipa, tipanke). Precej pripomočkov in
didaktičnih materialov sta samoiniciativno izdelala doma (npr. napise v bra-
jici in oznako prostorov, tipni spomin, tipne domine . . .).
Običajno je bilo neposredno delo z otrokom zasnovano tako, da je imela
izvajalka pred kamero isto opremo, kot jo je imela družina doma, in je sle-
dnji z metodo verbalnih navodil ter hkratne demonstracije razlagala naloge.
Pred tem je same pripomočke in metode dela temeljito preizkusila, zato je
prav priprava na samo izvedbo virtualne zgodnje obravnave v primerjavi s
tradicionalno obravnavo v živo trajala precej dlje. Otrok je pri delu preko Mi-
crosoft Teamsa v večji meri sam sledil navodilom in izvajal aktivnosti, ko pa
so bila navodila prekompleksna ali pa se je izgubil, sta priskočila na pomoč
starša. Na koncu ure smo si vedno vzeli čas za komentar, evalvacijo učne ure,
postavljanje tedenskih ciljev domačega dela in opolnomočenje staršev pri iz-
vajanju dejavnosti z otrokom. Starša sta bila do snemanja otroka v domačem
okolju zadržana, zato sta svoja opažanja obsežno predstavila po uri. Ker sta
starša zelo dosledna in sta menila, da jima stara starša rušita rutino pri usva-
janju brajice, smo slednja dvakrat povabili neposredno na uro in tudi njima
pojasnili cilje ter namene dela, kar se je izkazalo kot zelo pozitivna praksa.
V preglednici 1 predstavljamo primerjavo ključnih informacij o družinah,
ki sta bili vključeni v izvajanje virtualne zgodnje obravnave, ter primerjavo
uporabljenih metod in oblik dela z njima. Iz preglednice je razvidno, da je bil
spekter uporabljenih metod, oblik in pripomočkov za delo med izvajanjem
virtualnih zgodnjih obravnav velik in izrazito individualiziran. Potrebam po-
sameznega otroka in družine so se prilagajali tudi cilji dela, ki pa so imeli sku-
pni imenovalec, to je opolnomočenje družine za življenje in delo z otrokom
s slepoto oziroma s slabovidnostjo.
Priprava in ključni koraki pri implementaciji virtualne zgodnje obravnave
Tiflopedagoge, ki so delovali na področju zgodnje obravnave, je prehod na
izobraževanje na daljavo doletel dokaj nepripravljene. Četudi so bila neka-
54
