Page 56 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 56
gana Žunič in Mateja Maljevac
Preglednica 2 Ključni koraki pri izvedbi virtualne zgodnje obravnave
Priprava – Vzpostavitev stika z družino po telefonu ali elektronski pošti.
– Ugotovitev dostopnosti internetne povezave pri družini
in razpoložljivost informacijsko-komunikacijske opreme.
– Predstavitev poteka virtualne zgodnje obravnave in
razpoložljivih digitalnih orodij.
– Izbira digitalnega orodja, po potrebi izobraževanje staršev o rabi
le-tega; posredovanje povezave do obravnave.
– Izvedba vaje pred dogovorjenim terminom obravnave.
– Posredovanje načrta aktivnosti, e-gradiv ali seznama potrebnih
igrač in pripomočkov pred dogovorjeno obravnavo.
Neposredno delo – Dogovor s starši glede trajanja obravnave, načina komunikacije;
vloge tiflopedagoga in staršev med obravnavo.
– Učni coaching – usmerjanje staršev pri delu; podajanje sprotnih
povratnih informacij med obravnavo.
– Skupna evalvacija izvedene obravnave; podajanje navodil
in primerov aktivnosti za vaje doma.
Zaključek in evalvacija – Oblikovanje temeljnih ciljev za naslednjo obravnavo; dogovor
obravnave o terminu naslednje obravnave.
izrednim okoliščinam lahko nadaljeval. Čez noč so se iz obravnav v živo, ki
temeljijo na neposrednem stiku z družinami, preusmerili v delovanje v sple-
tnem okolju, kjer so se aktivnosti zgodnje obravnave izvajale preko različnih
videokonferenčnih (Zoom, Microsoft Teams) ali komunikacijskih orodij (Vi-
ber, Facebook Messenger, WhatsApp ipd.).
Nova oblika dela je bila za marsikaterega strokovnega delavca ali družino
precejšen izziv in je zahtevala usvajanje veščin za rokovanje s sodobno ko-
munikacijsko tehnologijo. Strokovni delavci Centra IRIS smo bili v času pr-
vega vala epidemije deležni delavnic za rabo sodobne tehnologije in pri-
pravo e-gradiv, ki so primerna za otroke s slepoto, slabovidnostjo in z okvaro
vidne funkcije. Novousvojena znanja in veščine smo nato prenesli staršem
in jih v uvajalnem obdobju usposabljali za samostojno rokovanje z digital-
nimi orodji. Na podlagi pregleda relevantne tuje literature (Brennan idr. 2010;
Cason 2009; Cole, Pickard in Stredler-Brown 2019; Poole idr. 2020; Wroten in
Reese 2020) smo identificirali in oblikovali ključne korake pri izvedbi virtualne
zgodnje obravnave (preglednica 2), ki smo jih dosledno upoštevali pri delu
med in po pandemiji covida-19.
Po koncu pandemije smo ključne korake virtualne zgodnje obravnave
evalvirali in ugotovili, da je bilo izvajanje virtualne zgodnje obravnave smo-
trno in uspešno. Na tak način smo hkrati ohranjali stik s starši in spremljali
56
Preglednica 2 Ključni koraki pri izvedbi virtualne zgodnje obravnave
Priprava – Vzpostavitev stika z družino po telefonu ali elektronski pošti.
– Ugotovitev dostopnosti internetne povezave pri družini
in razpoložljivost informacijsko-komunikacijske opreme.
– Predstavitev poteka virtualne zgodnje obravnave in
razpoložljivih digitalnih orodij.
– Izbira digitalnega orodja, po potrebi izobraževanje staršev o rabi
le-tega; posredovanje povezave do obravnave.
– Izvedba vaje pred dogovorjenim terminom obravnave.
– Posredovanje načrta aktivnosti, e-gradiv ali seznama potrebnih
igrač in pripomočkov pred dogovorjeno obravnavo.
Neposredno delo – Dogovor s starši glede trajanja obravnave, načina komunikacije;
vloge tiflopedagoga in staršev med obravnavo.
– Učni coaching – usmerjanje staršev pri delu; podajanje sprotnih
povratnih informacij med obravnavo.
– Skupna evalvacija izvedene obravnave; podajanje navodil
in primerov aktivnosti za vaje doma.
Zaključek in evalvacija – Oblikovanje temeljnih ciljev za naslednjo obravnavo; dogovor
obravnave o terminu naslednje obravnave.
izrednim okoliščinam lahko nadaljeval. Čez noč so se iz obravnav v živo, ki
temeljijo na neposrednem stiku z družinami, preusmerili v delovanje v sple-
tnem okolju, kjer so se aktivnosti zgodnje obravnave izvajale preko različnih
videokonferenčnih (Zoom, Microsoft Teams) ali komunikacijskih orodij (Vi-
ber, Facebook Messenger, WhatsApp ipd.).
Nova oblika dela je bila za marsikaterega strokovnega delavca ali družino
precejšen izziv in je zahtevala usvajanje veščin za rokovanje s sodobno ko-
munikacijsko tehnologijo. Strokovni delavci Centra IRIS smo bili v času pr-
vega vala epidemije deležni delavnic za rabo sodobne tehnologije in pri-
pravo e-gradiv, ki so primerna za otroke s slepoto, slabovidnostjo in z okvaro
vidne funkcije. Novousvojena znanja in veščine smo nato prenesli staršem
in jih v uvajalnem obdobju usposabljali za samostojno rokovanje z digital-
nimi orodji. Na podlagi pregleda relevantne tuje literature (Brennan idr. 2010;
Cason 2009; Cole, Pickard in Stredler-Brown 2019; Poole idr. 2020; Wroten in
Reese 2020) smo identificirali in oblikovali ključne korake pri izvedbi virtualne
zgodnje obravnave (preglednica 2), ki smo jih dosledno upoštevali pri delu
med in po pandemiji covida-19.
Po koncu pandemije smo ključne korake virtualne zgodnje obravnave
evalvirali in ugotovili, da je bilo izvajanje virtualne zgodnje obravnave smo-
trno in uspešno. Na tak način smo hkrati ohranjali stik s starši in spremljali
56
