Page 53 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 53
Ko izziv postane priložnost: razvoj modela virtualne zgodnje obravnave v Centru IRIS
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Vključene starše smo prosili za dovoljenje za analizo in uporabo rezultatov
virtualne zgodnje obravnave ter njihov prikaz v raziskavi. Pojasnili smo jim
namen in cilje raziskave ter poudarili, da bo njihova identiteta skrita. Starši
so se s sodelovanjem družine v raziskavi strinjali. Dobljene podatke smo kva-
litativno obdelali in izdelali priporočeno shemo korakov pri izvedbi virtualne
zgodnje obravnave.
Rezultati
Značilnosti otrok in njihovih družin v virtualni zgodnji obravnavi
V raziskavi sta sodelovala dva otroka z okvaro vida in njuni družini. Pri prvem
otroku je bila že v obdobju pred epidemijo mati tista, ki se je udeleževala zgo-
dnje obravnave v živo, in tudi po prehodu na izvajanje zgodnje obravnave v
virtualni obliki je ostalo isto. Sprva je bil stik vzpostavljen po telefonskih raz-
govorih in elektronski pošti, kasneje pa smo družini pomagali pri sami na-
mestitvi in predstavitvi dela z videokonferenčnim sistemom Zoom. Hkratna
obravnava otroka in razgovori po Zoomu so bili manj uspešni, kajti otrokova
koncentracija in pozornost nista dovoljevali uporabe te metode. Z materjo
smo se tako dogovorili, da vnaprej posnamemo aktivnost, ki jo želimo izva-
jati z otrokom, in ji jo posredujemo preko Filesenderja. Aktivnost je bila po-
sneta kot demonstracija neposrednega dela z obširnimi verbalnimi navodili
po korakih. Ob razlagi smo skušali predvideti uporabo takšnih pripomočkov,
ki jih imajo v večji meri doma in ne zahtevajo večjega finančnega vložka. Ker
je družina predhodno že uporabljala tablični računalnik, doma pa ni imela ti-
skalnika, smo vizualno stimulacijo izvajali pretežno z različnimi aplikacijami,
prilagojenimi za otroke s slabovidnostjo, ki so prosto dostopne v iStoru. Ko
so starši aktivnost z otrokom izvedli, je mati po elektronski pošti ali telefonu
poslala povratno informacijo o sami izvedbi in o morebitnih vprašanjih. Ta-
krat smo se dogovorili za pogovor po Zoomu, saj da je bila takšna komuni-
kacija najbolj neposredna in dvosmerna. Mati je v tem obdobju potrebovala
veliko razgovorov, včasih samo nekoga, ki jo posluša in opolnomoči za delo z
otrokom. Pri aktivnostih, za katere ni bila prepričana, da jih pravilno izvaja, je
pripravila videoposnetke, ki smo jih skupaj analizirali in ji na podlagi video-
analize svetovali o naslednjem koraku. Cilje obravnave smo prilagajali zmo-
žnostim družine.
Virtualnih srečanj zgodnje obravnave za drugega otroka sta se izmenjaje
udeleževala oba starša, občasno sta bila oba prisotna istočasno. Srečanja so
potekala tako, da smo se po elektronski pošti dogovorili za termin srečanja,
53
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Vključene starše smo prosili za dovoljenje za analizo in uporabo rezultatov
virtualne zgodnje obravnave ter njihov prikaz v raziskavi. Pojasnili smo jim
namen in cilje raziskave ter poudarili, da bo njihova identiteta skrita. Starši
so se s sodelovanjem družine v raziskavi strinjali. Dobljene podatke smo kva-
litativno obdelali in izdelali priporočeno shemo korakov pri izvedbi virtualne
zgodnje obravnave.
Rezultati
Značilnosti otrok in njihovih družin v virtualni zgodnji obravnavi
V raziskavi sta sodelovala dva otroka z okvaro vida in njuni družini. Pri prvem
otroku je bila že v obdobju pred epidemijo mati tista, ki se je udeleževala zgo-
dnje obravnave v živo, in tudi po prehodu na izvajanje zgodnje obravnave v
virtualni obliki je ostalo isto. Sprva je bil stik vzpostavljen po telefonskih raz-
govorih in elektronski pošti, kasneje pa smo družini pomagali pri sami na-
mestitvi in predstavitvi dela z videokonferenčnim sistemom Zoom. Hkratna
obravnava otroka in razgovori po Zoomu so bili manj uspešni, kajti otrokova
koncentracija in pozornost nista dovoljevali uporabe te metode. Z materjo
smo se tako dogovorili, da vnaprej posnamemo aktivnost, ki jo želimo izva-
jati z otrokom, in ji jo posredujemo preko Filesenderja. Aktivnost je bila po-
sneta kot demonstracija neposrednega dela z obširnimi verbalnimi navodili
po korakih. Ob razlagi smo skušali predvideti uporabo takšnih pripomočkov,
ki jih imajo v večji meri doma in ne zahtevajo večjega finančnega vložka. Ker
je družina predhodno že uporabljala tablični računalnik, doma pa ni imela ti-
skalnika, smo vizualno stimulacijo izvajali pretežno z različnimi aplikacijami,
prilagojenimi za otroke s slabovidnostjo, ki so prosto dostopne v iStoru. Ko
so starši aktivnost z otrokom izvedli, je mati po elektronski pošti ali telefonu
poslala povratno informacijo o sami izvedbi in o morebitnih vprašanjih. Ta-
krat smo se dogovorili za pogovor po Zoomu, saj da je bila takšna komuni-
kacija najbolj neposredna in dvosmerna. Mati je v tem obdobju potrebovala
veliko razgovorov, včasih samo nekoga, ki jo posluša in opolnomoči za delo z
otrokom. Pri aktivnostih, za katere ni bila prepričana, da jih pravilno izvaja, je
pripravila videoposnetke, ki smo jih skupaj analizirali in ji na podlagi video-
analize svetovali o naslednjem koraku. Cilje obravnave smo prilagajali zmo-
žnostim družine.
Virtualnih srečanj zgodnje obravnave za drugega otroka sta se izmenjaje
udeleževala oba starša, občasno sta bila oba prisotna istočasno. Srečanja so
potekala tako, da smo se po elektronski pošti dogovorili za termin srečanja,
53
