Page 75 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Stališča študentov predšolske vzgoje do uporabe digitalnih tehnologij
prihodnje uporabe digitalnih tehnologij (t = 0,1; p = 0,655). S t-testom smo
prav tako preverili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med neodvi-
snima vzorcema glede pogostosti uporabe računalnika in profesionalnega
odnosa do uporabe digitalnih tehnologij, kjer smo ugotovili, da statistično
značilnih razlik ni (t = 0,02; p = 0,209). Ne glede na pogostost rabe računal-
nika se stališča bodočih vzgojiteljev glede rabe digitalnih tehnologij pri pri-
hodnjem pedagoškem delu v vrtcu in glede profesionalnega odnosa do upo-
rabe digitalnih tehnologij ne razlikujejo.
Odvisnost med konstrukti: prihodnja raba digitalnih tehnologij (DT),
profesionalne digitalne kompetence (PDK) in profesionalni odnos (PO)
do uporabe digitalnih tehnologij
S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo preverili, ali obstaja po-
vezanost med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij ter profesionalnimi digi-
talnimi kompetencami in med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij ter pro-
fesionalnim odnosom.
Med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij in profesionalnimi digitalnimi
kompetencami obstaja relativno močna povezanost (r = 0,526, p < 0,001).
Prav tako ta obstaja med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij in profesional-
nim odnosom (r = 532, p < 0,001). Pearsonove odvisnosti so v obeh primerih
višje od 0,5. Korelacija je statistično značilna na ravni 0,01. Višje kot so razvite
digitalne kompetence, večja je pri bodočih vzgojiteljih možnost uporabe di-
gitalnih tehnologij pri prihodnjem pedagoškem delu v vrtcu. Podobno velja
tudi za profesionalni odnos do uporabe digitalnih tehnologij in prihodnjo
rabo digitalnih tehnologij pri pedagoškem delu v vrtcu.
Sklepi
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna so stališča študentov predšolske vzgoje
Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete o njihovih digitalnih kompe-
tencah, profesionalnem odnosu in prihodnji rabi digitalnih tehnologij. Želeli
smo ugotoviti, ali obstajajo razlike med pogostostjo rabe računalnika in pri-
hodnjo uporabo digitalnih tehnologij v izobraževanju ter med pogostostjo
rabe računalnika in profesionalnim odnosom do uporabe digitalnih tehno-
logij. Raziskali smo tudi, ali obstaja povezanost med pogostostjo rabe raču-
nalnika ter digitalnimi kompetencami študentov predšolske vzgoje, njihovo
bodočo rabo digitalnih tehnologij ter odnosom do uporabe digitalnih teh-
nologij.
V splošnem študentje ocenjujejo, da bodo v prihodnje pri pedagoškem
delu v vrtcih pogosto uporabljali digitalne tehnologije; pri tem najpogosteje
75
prihodnje uporabe digitalnih tehnologij (t = 0,1; p = 0,655). S t-testom smo
prav tako preverili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med neodvi-
snima vzorcema glede pogostosti uporabe računalnika in profesionalnega
odnosa do uporabe digitalnih tehnologij, kjer smo ugotovili, da statistično
značilnih razlik ni (t = 0,02; p = 0,209). Ne glede na pogostost rabe računal-
nika se stališča bodočih vzgojiteljev glede rabe digitalnih tehnologij pri pri-
hodnjem pedagoškem delu v vrtcu in glede profesionalnega odnosa do upo-
rabe digitalnih tehnologij ne razlikujejo.
Odvisnost med konstrukti: prihodnja raba digitalnih tehnologij (DT),
profesionalne digitalne kompetence (PDK) in profesionalni odnos (PO)
do uporabe digitalnih tehnologij
S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo preverili, ali obstaja po-
vezanost med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij ter profesionalnimi digi-
talnimi kompetencami in med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij ter pro-
fesionalnim odnosom.
Med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij in profesionalnimi digitalnimi
kompetencami obstaja relativno močna povezanost (r = 0,526, p < 0,001).
Prav tako ta obstaja med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij in profesional-
nim odnosom (r = 532, p < 0,001). Pearsonove odvisnosti so v obeh primerih
višje od 0,5. Korelacija je statistično značilna na ravni 0,01. Višje kot so razvite
digitalne kompetence, večja je pri bodočih vzgojiteljih možnost uporabe di-
gitalnih tehnologij pri prihodnjem pedagoškem delu v vrtcu. Podobno velja
tudi za profesionalni odnos do uporabe digitalnih tehnologij in prihodnjo
rabo digitalnih tehnologij pri pedagoškem delu v vrtcu.
Sklepi
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna so stališča študentov predšolske vzgoje
Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete o njihovih digitalnih kompe-
tencah, profesionalnem odnosu in prihodnji rabi digitalnih tehnologij. Želeli
smo ugotoviti, ali obstajajo razlike med pogostostjo rabe računalnika in pri-
hodnjo uporabo digitalnih tehnologij v izobraževanju ter med pogostostjo
rabe računalnika in profesionalnim odnosom do uporabe digitalnih tehno-
logij. Raziskali smo tudi, ali obstaja povezanost med pogostostjo rabe raču-
nalnika ter digitalnimi kompetencami študentov predšolske vzgoje, njihovo
bodočo rabo digitalnih tehnologij ter odnosom do uporabe digitalnih teh-
nologij.
V splošnem študentje ocenjujejo, da bodo v prihodnje pri pedagoškem
delu v vrtcih pogosto uporabljali digitalne tehnologije; pri tem najpogosteje
75
