Page 76 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 76
reja Klančar in Aleksander Janeš
navajajo programe za komunikacijo s starši ter uporabo digitalnih tehnologij
za namen priprave in izvedbe dejavnosti, ki vključuje pasivno rabo digitalnih
tehnologij, manj pogosto pa nameravajo digitalne tehnologije uporabljati
kot podporo aktivnemu učenju, razvoju digitalnih kompetenc in pridobiva-
nju znanj s področja računalništva ter informatike. Zato je potrebno posebno
pozornost nameniti razvoju pedagoških digitalnih kompetenc študentov, in
sicer s področij poučevanja in učenja, opolnomočenja učencev ter vodenja
in podpore učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc.
Analize stališč študentov kažejo, da študentje pri seznanjanju z novimi di-
gitalnimi orodji nimajo težav, večjo težavo jim predstavlja ciljno naravnana in
didaktično smiselna raba digitalnih tehnologij v procesu učenja ter poučeva-
nja, kar je razvidno iz analize stališč bodočih vzgojiteljev glede rabe digital-
nih tehnologij pri prihodnjem pedagoškem delu v vrtcu ter iz analize stališč
bodočih vzgojiteljev o profesionalnih digitalnih kompetencah (PDK). Analiza
stališč bodočih vzgojiteljev o profesionalnih odnosu (PO) do uporabe digi-
talnih tehnologij v izobraževanju kaže, da imajo študentje pozitiven odnos
do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju, kjer izpostavijo predvsem
motivacijsko vlogo uporabe digitalnih tehnologij.
Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja močna pozitivna povezanost med
profesionalnimi digitalnimi kompetencami študentov, njihovo bodočo rabo
digitalnih tehnologij ter odnosom do uporabe digitalnih tehnologij. Zato je
smiselno že v času študija posebno pozornost nameniti razvoju digitalnih
kompetenc študentov ter načrtovanju in izvajanju didaktično smiselnih de-
javnosti za razvoj digitalnih kompetenc predšolskih otrok ter pridobivanje
in prenos znanj s področja računalništva ter informatike, ki so ključna za ži-
vljenje in delo v digitalni družbi. Pomembno je, da študente opremimo tudi
z znanji in veščinami, da bodo usvojena znanja z omenjenih področij znali
prenesti v prakso, jih deliti s sodelavci v vrtcu in tako pomagati zmanjšati ge-
neracijski razkorak glede uporabe digitalnih tehnologij (Ghomi in Redecker
2019; Marino, Gutierrez in Aguirre 2019).
Literatura
Argyris, C. 1992. On Organizational Learning. Cambridge, MA: Blackwell.
Argyris, C., in D. A. Schon. 1978. Organizational Learning: A Theory of Action Per-
spective. Reading, MA: Addison-Wesley.
Blackwell, C. K., A. R. Lauricella in E. Wartella. 2014. »Factors Influencing Digi-
tal Technology Use in Early Childhood Education.« Computers & Education
77:82–90.
Dumford, A. D., in A. L. Miller. 2018. »Online Learning in Higher Education:
76
navajajo programe za komunikacijo s starši ter uporabo digitalnih tehnologij
za namen priprave in izvedbe dejavnosti, ki vključuje pasivno rabo digitalnih
tehnologij, manj pogosto pa nameravajo digitalne tehnologije uporabljati
kot podporo aktivnemu učenju, razvoju digitalnih kompetenc in pridobiva-
nju znanj s področja računalništva ter informatike. Zato je potrebno posebno
pozornost nameniti razvoju pedagoških digitalnih kompetenc študentov, in
sicer s področij poučevanja in učenja, opolnomočenja učencev ter vodenja
in podpore učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc.
Analize stališč študentov kažejo, da študentje pri seznanjanju z novimi di-
gitalnimi orodji nimajo težav, večjo težavo jim predstavlja ciljno naravnana in
didaktično smiselna raba digitalnih tehnologij v procesu učenja ter poučeva-
nja, kar je razvidno iz analize stališč bodočih vzgojiteljev glede rabe digital-
nih tehnologij pri prihodnjem pedagoškem delu v vrtcu ter iz analize stališč
bodočih vzgojiteljev o profesionalnih digitalnih kompetencah (PDK). Analiza
stališč bodočih vzgojiteljev o profesionalnih odnosu (PO) do uporabe digi-
talnih tehnologij v izobraževanju kaže, da imajo študentje pozitiven odnos
do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju, kjer izpostavijo predvsem
motivacijsko vlogo uporabe digitalnih tehnologij.
Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja močna pozitivna povezanost med
profesionalnimi digitalnimi kompetencami študentov, njihovo bodočo rabo
digitalnih tehnologij ter odnosom do uporabe digitalnih tehnologij. Zato je
smiselno že v času študija posebno pozornost nameniti razvoju digitalnih
kompetenc študentov ter načrtovanju in izvajanju didaktično smiselnih de-
javnosti za razvoj digitalnih kompetenc predšolskih otrok ter pridobivanje
in prenos znanj s področja računalništva ter informatike, ki so ključna za ži-
vljenje in delo v digitalni družbi. Pomembno je, da študente opremimo tudi
z znanji in veščinami, da bodo usvojena znanja z omenjenih področij znali
prenesti v prakso, jih deliti s sodelavci v vrtcu in tako pomagati zmanjšati ge-
neracijski razkorak glede uporabe digitalnih tehnologij (Ghomi in Redecker
2019; Marino, Gutierrez in Aguirre 2019).
Literatura
Argyris, C. 1992. On Organizational Learning. Cambridge, MA: Blackwell.
Argyris, C., in D. A. Schon. 1978. Organizational Learning: A Theory of Action Per-
spective. Reading, MA: Addison-Wesley.
Blackwell, C. K., A. R. Lauricella in E. Wartella. 2014. »Factors Influencing Digi-
tal Technology Use in Early Childhood Education.« Computers & Education
77:82–90.
Dumford, A. D., in A. L. Miller. 2018. »Online Learning in Higher Education:
76
