Page 74 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
reja Klančar in Aleksander Janeš
Preglednica 6 Izbrana stališča o profesionalnih digitalnih kompetencah (PDK)
bodočih vzgojiteljev
Izbrana stališča o PDK () () () () () M SD
Zlahka se seznanim z novimi digitalnimi , ,
tehnologijami.
Pri pedagoškem delu z otroki lahko , ,
uporabljam digitalna orodja glede na
smernice v predšolski vzgoji.
Nimam jasne predstave o učnih izidih , ,
pri uporabi digitalnih orodij pri pedago- , ,
škem delu z otroki.
V vrtcih je težko uporabiti digitalne teh-
nologije kot pedagoški vir.
Opombe N = 170, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon.
Preglednica 7 Izbrana stališča o profesionalnih odnosu (PO) do uporabe digitalnih
tehnologij v izobraževanju
Izbrana stališča o PO () () () () () M SD
Digitalna orodja lahko otroke bolj prite- , ,
gnejo k načrtovani aktivnosti. , ,
, ,
Uporaba digitalnih orodij v vrtcu pred- , ,
stavlja dodano vrednost v pedagoškem
procesu.
Uporaba digitalnih orodij je bistvenega
pomena za dobre pedagoške programe
v vrtcih.
Pričakovanja družbe o vplivu digitalnih
orodij so pretirana.
Opombe N = 170, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon.
lim si, da bi bilo v vrtcih na voljo več digitalnih orodij« je 20,0 študentov iz-
bralo vrednost 2, 31,2 vrednost 3, 32,9 vrednost 4 ter 12,4 vrednost 5, M
= 3,31, SD = 1,038. Pri strinjanju s trditvijo »Vrtci s težavo zagotavljajo digitalna
orodja za pedagoško delo« noben študent ni izbral vrednosti 1, 8,2 študen-
tov je izbralo vrednost 2, 31,8 vrednost 3, največji delež (44,1 ) študentov
je izbral vrednost 4, 15,9 študentov pa vrednost 5, M = 3,68, SD = 0,840, kar
nakazuje na slabšo opremljenost vrtcev z digitalnimi tehnologijami in naklo-
njenost le-teh vključevanju digitalnih tehnologij v pedagoški proces.
S t-testom smo preverili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med
neodvisnima vzorcema glede pogostosti uporabe računalnika in prihodnje
uporabe digitalnih tehnologij. Rezultati kažejo, da ni statistično pomembnih
razlik med neodvisnima vzorcema glede pogostosti uporabe računalnika in
74
Preglednica 6 Izbrana stališča o profesionalnih digitalnih kompetencah (PDK)
bodočih vzgojiteljev
Izbrana stališča o PDK () () () () () M SD
Zlahka se seznanim z novimi digitalnimi , ,
tehnologijami.
Pri pedagoškem delu z otroki lahko , ,
uporabljam digitalna orodja glede na
smernice v predšolski vzgoji.
Nimam jasne predstave o učnih izidih , ,
pri uporabi digitalnih orodij pri pedago- , ,
škem delu z otroki.
V vrtcih je težko uporabiti digitalne teh-
nologije kot pedagoški vir.
Opombe N = 170, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon.
Preglednica 7 Izbrana stališča o profesionalnih odnosu (PO) do uporabe digitalnih
tehnologij v izobraževanju
Izbrana stališča o PO () () () () () M SD
Digitalna orodja lahko otroke bolj prite- , ,
gnejo k načrtovani aktivnosti. , ,
, ,
Uporaba digitalnih orodij v vrtcu pred- , ,
stavlja dodano vrednost v pedagoškem
procesu.
Uporaba digitalnih orodij je bistvenega
pomena za dobre pedagoške programe
v vrtcih.
Pričakovanja družbe o vplivu digitalnih
orodij so pretirana.
Opombe N = 170, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon.
lim si, da bi bilo v vrtcih na voljo več digitalnih orodij« je 20,0 študentov iz-
bralo vrednost 2, 31,2 vrednost 3, 32,9 vrednost 4 ter 12,4 vrednost 5, M
= 3,31, SD = 1,038. Pri strinjanju s trditvijo »Vrtci s težavo zagotavljajo digitalna
orodja za pedagoško delo« noben študent ni izbral vrednosti 1, 8,2 študen-
tov je izbralo vrednost 2, 31,8 vrednost 3, največji delež (44,1 ) študentov
je izbral vrednost 4, 15,9 študentov pa vrednost 5, M = 3,68, SD = 0,840, kar
nakazuje na slabšo opremljenost vrtcev z digitalnimi tehnologijami in naklo-
njenost le-teh vključevanju digitalnih tehnologij v pedagoški proces.
S t-testom smo preverili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med
neodvisnima vzorcema glede pogostosti uporabe računalnika in prihodnje
uporabe digitalnih tehnologij. Rezultati kažejo, da ni statistično pomembnih
razlik med neodvisnima vzorcema glede pogostosti uporabe računalnika in
74
