Page 50 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
ja Rutar, Jana Kalin, Anna Kožuh in Bogdana Borota
vzgoji povezali z razvojem zagotavljanja spodbudnega učnega okolja z opre-
delitvijo spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega okolja. Šolsko kul-
turo, klimo in skupnost smo umestili v funkcijo osrednjega konteksta ter vira
(spodbudnega) učnega okolja, učno okolje pa prepoznali kot prostor in pri-
ložnost za organizacijo umetniške izkušnje, intuicije, uvida ter doživljanja.
Dokumentiranje izpostavljamo kot izkustveno-metakognitivno platformo
pedagoških odločitev v kulturno-umetnostni vzgoji.
Strukturne elemente spodbudnega, odprtega in inovativnega kakovost-
nega učnega okolja kot materialnega izhodišča določa ustanovitelj v okviru
strukturnih pogojev z normativno predpisanimi materialnimi pogoji v zakon-
skih podlagah ter standardih pristojnega ministrstva – v predpisanih mini-
malnih standardih za delovanje vrtcev in šol. Sem sodita tudi izobrazba vzgo-
jitelja, učitelja ter profesionalni razvoj. Pedagoško vsebinsko izhodišče so ku-
rikularna načela in cilji programa. Večjo stopnjo avtonomije in priložnosti za
zagotavljanje spodbudnega učnega okolja omogoča procesni del oziroma
izvedbeni kurikulum. Vzgojitelj, učitelj lahko v okviru šolske kulture in klime
vzpostavlja ustrezno fizično, socialno ter emocionalno spodbudno učno oko-
lje. V vrtcu ali šoli lahko skladno s svojim profesionalnim znanjem in prepriča-
nji organizira notranjo opremo v centre aktivnosti, zagotovi fleksibilnost ter
izbiro sredstev in materialov, ki so na razpolago, in vpliva na zunanjo uredi-
tev okolice vrtca ter šole. Ključno je spoznanje, da je urejenost prostora ve-
dno skladna z doktrino, s pristopom, z načeli, ki so utemeljeni v podobi o
otroku (Vecchi 2010), zato je ob urejanju in spreminjanju učnega okolja ve-
dno smiselno reflektirati tudi podobo o otroku ter vseh odraslih, vključenih
v pedagoški proces.
Za zagotavljanje celostnih, celovitih umetniških izkušenj ter doživljanj
vseh vključenih v vzgojno-izobraževalni proces je ključnega pomena tudi
povezovanje vrtca in šole – z organizacijami, ustanovami (muzeji, galerijami,
kinodvoranami) in naravnim okoljem, kar vzpostavi kulturni kontekst (vse-
bino) ter obenem priložnost za vzgojno-izobraževalno povezovanje različnih
okolij. Virtualno učno okolje je pri tem organizirano komplementarno s kla-
sičnim.
Pomemben procesni element spodbudnega učnega okolja je tudi emocio-
nalno podporno in socialno učno okolje, ki vključuje vse prisotne v učni inte-
rakciji in njihovo individualnost (talente, predhodne izkušnje, načine učenja,
starost, spol) ter kulturno identiteto. V učni interakciji so lahko prisotni otroci,
učitelji, vzgojitelji in drugi, ki vsebinsko in procesno prispevajo k učni situa-
ciji (predstavniki kulturnih ustanov, umetniki). Raznolike socialne interakcije
med vključenimi v vzgojno-izobraževalno situacijo tako lahko delujejo kot
50
vzgoji povezali z razvojem zagotavljanja spodbudnega učnega okolja z opre-
delitvijo spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega okolja. Šolsko kul-
turo, klimo in skupnost smo umestili v funkcijo osrednjega konteksta ter vira
(spodbudnega) učnega okolja, učno okolje pa prepoznali kot prostor in pri-
ložnost za organizacijo umetniške izkušnje, intuicije, uvida ter doživljanja.
Dokumentiranje izpostavljamo kot izkustveno-metakognitivno platformo
pedagoških odločitev v kulturno-umetnostni vzgoji.
Strukturne elemente spodbudnega, odprtega in inovativnega kakovost-
nega učnega okolja kot materialnega izhodišča določa ustanovitelj v okviru
strukturnih pogojev z normativno predpisanimi materialnimi pogoji v zakon-
skih podlagah ter standardih pristojnega ministrstva – v predpisanih mini-
malnih standardih za delovanje vrtcev in šol. Sem sodita tudi izobrazba vzgo-
jitelja, učitelja ter profesionalni razvoj. Pedagoško vsebinsko izhodišče so ku-
rikularna načela in cilji programa. Večjo stopnjo avtonomije in priložnosti za
zagotavljanje spodbudnega učnega okolja omogoča procesni del oziroma
izvedbeni kurikulum. Vzgojitelj, učitelj lahko v okviru šolske kulture in klime
vzpostavlja ustrezno fizično, socialno ter emocionalno spodbudno učno oko-
lje. V vrtcu ali šoli lahko skladno s svojim profesionalnim znanjem in prepriča-
nji organizira notranjo opremo v centre aktivnosti, zagotovi fleksibilnost ter
izbiro sredstev in materialov, ki so na razpolago, in vpliva na zunanjo uredi-
tev okolice vrtca ter šole. Ključno je spoznanje, da je urejenost prostora ve-
dno skladna z doktrino, s pristopom, z načeli, ki so utemeljeni v podobi o
otroku (Vecchi 2010), zato je ob urejanju in spreminjanju učnega okolja ve-
dno smiselno reflektirati tudi podobo o otroku ter vseh odraslih, vključenih
v pedagoški proces.
Za zagotavljanje celostnih, celovitih umetniških izkušenj ter doživljanj
vseh vključenih v vzgojno-izobraževalni proces je ključnega pomena tudi
povezovanje vrtca in šole – z organizacijami, ustanovami (muzeji, galerijami,
kinodvoranami) in naravnim okoljem, kar vzpostavi kulturni kontekst (vse-
bino) ter obenem priložnost za vzgojno-izobraževalno povezovanje različnih
okolij. Virtualno učno okolje je pri tem organizirano komplementarno s kla-
sičnim.
Pomemben procesni element spodbudnega učnega okolja je tudi emocio-
nalno podporno in socialno učno okolje, ki vključuje vse prisotne v učni inte-
rakciji in njihovo individualnost (talente, predhodne izkušnje, načine učenja,
starost, spol) ter kulturno identiteto. V učni interakciji so lahko prisotni otroci,
učitelji, vzgojitelji in drugi, ki vsebinsko in procesno prispevajo k učni situa-
ciji (predstavniki kulturnih ustanov, umetniki). Raznolike socialne interakcije
med vključenimi v vzgojno-izobraževalno situacijo tako lahko delujejo kot
50
