Page 46 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
ja Rutar, Jana Kalin, Anna Kožuh in Bogdana Borota
Glavne akterje na področju umetniškega izobraževanja lahko primer-
jamo s člani novoustanovljenega godalnega kvarteta. Ne glede na to,
kako spretni so posamezni igralci, je uspešno nastopanje v ansamblu
velik izziv. Igralci se morajo naučiti poslušati drug drugega, sprejemati
subtilne namige glede časa, vstopa, fraziranja itd., da bi prišli do enakih
– ali vsaj usklajenih – interpretacij skladbe in jih združili v predstavo, ki
bo smiselna ne le za njih same, temveč tudi za širše občinstvo. Ko igralci
iz kakršnegakoli razloga dosežejo ustrezne igralne položaje, so lahko
nastali zvoki čudoviti, vendar lahko le skrbno dolgoletno sodelovanje
zagotovi izvedbo na predvidljivo visoki ravni.
Podobno je bilo tudi spoznanje v projektu Razvijanje sporazumevalnih
zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM). Povezovanje umetnikov,
učiteljev, vzgojiteljev in otrok/učencev je v slovenskem izobraževalnem pro-
storu predstavljalo priložnost za dialoško iskanje različnih ter skupnih pome-
nov, kar je bilo predstavljeno tudi na zaključni konferenci projekta (Borota
in Rutar 2022). V sodelovalni kulturi učnega okolja se je začela razvijati nova
oblika učenja v umetnosti in skozi umetnost, za katero je značilna presežnost
in ne več samo vsota posameznih prizadevanj.
Učno okolje kot prostor in priložnost za organizacijo umetniške
izkušnje, intuicije, uvida ter doživljanja
Spodbudno učno okolje kot kontekst omogoča vzpostavljanje ustreznih po-
gojev za pripravo, realizacijo, refleksijo in evalvacijo umetniških izkušenj,
umetniškega doživljanja in izražanja otrok z namenom razvoja sporazume-
valnih zmožnosti. Prispeva k razvoju kulturnega in socialnega kapitala oko-
lja družine in šole oziroma okolja, v katerem živijo in delujejo vsi, vključeni
v pedagoško situacijo (vzgojitelji, učitelji, umetniki, otroci). S tem se razvi-
jajo možnosti in priložnosti za zavedanje, prepoznavanje ter spoštovanje
socialne in kulturne raznolikosti. Glavne značilnosti socialnega kapitala so
medosebne povezave, dobro razvite socialne mreže, odnosi z visoko ravnjo
zaupanja, državljanske zavzetosti, soodvisnosti, vzajemnosti in dejavnosti
skupnosti, s skupnimi simboli in obredi, pravili in vrednotami (Putnam 2000).
Pedagoški proces v prispevku opredeljujemo kot (1) načrtovanje z načrto-
vanjem evalvacije, dokumentiranja; (2) realizacijo ter (3) refleksijo in evalva-
cijo (slika 1).
Spodbudno učno okolje je tudi prostor intuicije – spodbuja širino interpre-
tacije, večplastnost doživljajskih odzivov v različnih jezikih, ustvarjalnost in
domišljijo. Intuicijo opredeljujemo kot nezaveden notranji občutek, ki posa-
46
Glavne akterje na področju umetniškega izobraževanja lahko primer-
jamo s člani novoustanovljenega godalnega kvarteta. Ne glede na to,
kako spretni so posamezni igralci, je uspešno nastopanje v ansamblu
velik izziv. Igralci se morajo naučiti poslušati drug drugega, sprejemati
subtilne namige glede časa, vstopa, fraziranja itd., da bi prišli do enakih
– ali vsaj usklajenih – interpretacij skladbe in jih združili v predstavo, ki
bo smiselna ne le za njih same, temveč tudi za širše občinstvo. Ko igralci
iz kakršnegakoli razloga dosežejo ustrezne igralne položaje, so lahko
nastali zvoki čudoviti, vendar lahko le skrbno dolgoletno sodelovanje
zagotovi izvedbo na predvidljivo visoki ravni.
Podobno je bilo tudi spoznanje v projektu Razvijanje sporazumevalnih
zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM). Povezovanje umetnikov,
učiteljev, vzgojiteljev in otrok/učencev je v slovenskem izobraževalnem pro-
storu predstavljalo priložnost za dialoško iskanje različnih ter skupnih pome-
nov, kar je bilo predstavljeno tudi na zaključni konferenci projekta (Borota
in Rutar 2022). V sodelovalni kulturi učnega okolja se je začela razvijati nova
oblika učenja v umetnosti in skozi umetnost, za katero je značilna presežnost
in ne več samo vsota posameznih prizadevanj.
Učno okolje kot prostor in priložnost za organizacijo umetniške
izkušnje, intuicije, uvida ter doživljanja
Spodbudno učno okolje kot kontekst omogoča vzpostavljanje ustreznih po-
gojev za pripravo, realizacijo, refleksijo in evalvacijo umetniških izkušenj,
umetniškega doživljanja in izražanja otrok z namenom razvoja sporazume-
valnih zmožnosti. Prispeva k razvoju kulturnega in socialnega kapitala oko-
lja družine in šole oziroma okolja, v katerem živijo in delujejo vsi, vključeni
v pedagoško situacijo (vzgojitelji, učitelji, umetniki, otroci). S tem se razvi-
jajo možnosti in priložnosti za zavedanje, prepoznavanje ter spoštovanje
socialne in kulturne raznolikosti. Glavne značilnosti socialnega kapitala so
medosebne povezave, dobro razvite socialne mreže, odnosi z visoko ravnjo
zaupanja, državljanske zavzetosti, soodvisnosti, vzajemnosti in dejavnosti
skupnosti, s skupnimi simboli in obredi, pravili in vrednotami (Putnam 2000).
Pedagoški proces v prispevku opredeljujemo kot (1) načrtovanje z načrto-
vanjem evalvacije, dokumentiranja; (2) realizacijo ter (3) refleksijo in evalva-
cijo (slika 1).
Spodbudno učno okolje je tudi prostor intuicije – spodbuja širino interpre-
tacije, večplastnost doživljajskih odzivov v različnih jezikih, ustvarjalnost in
domišljijo. Intuicijo opredeljujemo kot nezaveden notranji občutek, ki posa-
46
