Page 49 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
Spodbudno, odprto in inovativno učno okolje kulturno-umetnostne vzgoje
interpretacija in refleksija kulturno pogojeni ter tudi zamejeni – s konkre-
tnim vedenjem, prostorom oziroma kontekstom. Za spremljanje in evalva-
cijo v participatorni pedagogiki je po Júlii Formosinho (2016) značilno, da je
participatorna (slišana so mnoga mnenja o učenju), multidimenzionalna (ker
je človek fizično, biološko, psihološko, kulturno, socialno in zgodovinsko bi-
tje), kontekstualna (ker je zgodovinska narava človeškega bitja umeščena v
čas, prostor in kulturo), povezana s poučevanjem (ker je poučevanje pedago-
ški kontekst za učenje) ter intersubjektivna in lokalna (ker vključuje otroke,
starše, učitelje v učnem kontekstu, v katerem je učitelj tisti, ki harmonizira
glasove vseh).
V pedagoškem procesu so v konkretno izvedbo dokumentiranja in reflekti-
ranja tako vključeni otroci/učenci, vzgojitelji, učitelji, umetniki, starši in drugi
sodelujoči. Poteka s stalnim in/ali sekvenčnim zbiranjem podatkov o procesu,
dogajanju, interakcijah, ki mu sledi kasnejša metakognicija – občutij, doži-
vljanj, odločitev, ravnanj, sprememb, ki jih lahko posameznik spozna v skupni
refleksiji z drugimi in individualno. Tako je dokumentacijski material vedno
zbran in bi moral biti tudi interpretiran v kontekstu. Dokumentacijski material
z refleksijo in s spoznanji na podlagi refleksije dogajanja ima velik potencial
vpliva na kasnejše spreminjanje socialnega ter materialnega učnega okolja
oziroma načrtovanja pedagoških praks.
Dokumentacijski material prikazuje okolje (otroke, odrasle, materialno
okolje in interakcije), vključeni (otroci, vzgojitelji, učitelji, starši, drugi stro-
kovni delavci, umetniki, drugi predstavniki različnih ustanov . . .) pa lahko
opazijo (1) stanje, (2) dogajanje, ravnanja, interakcije in (3) potrebne spre-
membe vseh procesnih elementov učnega okolja (fizično učno okolje v vrtcu
ali šoli, fizično okolje zunaj vrtca in šole, virtualno učno okolje, socialno učno
okolje, didaktični proces, odnosi in vsebina interakcij z ustanovami ter narav-
nim okoljem).
Refleksija je tudi pogoj in priložnost za profesionalni razvoj oziroma poglo-
bitev v vprašanje, ali so interakcije, ki so na razpolago, ustrezne za otrokov
razvoj in učenje. V procesu dokumentiranja vzgojitelj, učitelj spoznava sebe,
ustreznost svojih pedagoških odločitev in ima zaradi stalnosti spremljanja ter
reflektiranja možnost uvida v lastne profesionalne spremembe in razvoj, kar
je izpostavila tudi Carlina Rinaldi (2005).
Sklepna utemeljitev strukturnih in procesnih elementov spodbudnega
učnega okolja ter načel pri kulturno-umetnostni vzgoji v vrtcih in šolah
V prispevku smo razvoj potrebe, vsebine in namena vzpostavljanja spod-
budnega, odprtega ter inovativnega učnega okolja v kulturno-umetnostni
49
interpretacija in refleksija kulturno pogojeni ter tudi zamejeni – s konkre-
tnim vedenjem, prostorom oziroma kontekstom. Za spremljanje in evalva-
cijo v participatorni pedagogiki je po Júlii Formosinho (2016) značilno, da je
participatorna (slišana so mnoga mnenja o učenju), multidimenzionalna (ker
je človek fizično, biološko, psihološko, kulturno, socialno in zgodovinsko bi-
tje), kontekstualna (ker je zgodovinska narava človeškega bitja umeščena v
čas, prostor in kulturo), povezana s poučevanjem (ker je poučevanje pedago-
ški kontekst za učenje) ter intersubjektivna in lokalna (ker vključuje otroke,
starše, učitelje v učnem kontekstu, v katerem je učitelj tisti, ki harmonizira
glasove vseh).
V pedagoškem procesu so v konkretno izvedbo dokumentiranja in reflekti-
ranja tako vključeni otroci/učenci, vzgojitelji, učitelji, umetniki, starši in drugi
sodelujoči. Poteka s stalnim in/ali sekvenčnim zbiranjem podatkov o procesu,
dogajanju, interakcijah, ki mu sledi kasnejša metakognicija – občutij, doži-
vljanj, odločitev, ravnanj, sprememb, ki jih lahko posameznik spozna v skupni
refleksiji z drugimi in individualno. Tako je dokumentacijski material vedno
zbran in bi moral biti tudi interpretiran v kontekstu. Dokumentacijski material
z refleksijo in s spoznanji na podlagi refleksije dogajanja ima velik potencial
vpliva na kasnejše spreminjanje socialnega ter materialnega učnega okolja
oziroma načrtovanja pedagoških praks.
Dokumentacijski material prikazuje okolje (otroke, odrasle, materialno
okolje in interakcije), vključeni (otroci, vzgojitelji, učitelji, starši, drugi stro-
kovni delavci, umetniki, drugi predstavniki različnih ustanov . . .) pa lahko
opazijo (1) stanje, (2) dogajanje, ravnanja, interakcije in (3) potrebne spre-
membe vseh procesnih elementov učnega okolja (fizično učno okolje v vrtcu
ali šoli, fizično okolje zunaj vrtca in šole, virtualno učno okolje, socialno učno
okolje, didaktični proces, odnosi in vsebina interakcij z ustanovami ter narav-
nim okoljem).
Refleksija je tudi pogoj in priložnost za profesionalni razvoj oziroma poglo-
bitev v vprašanje, ali so interakcije, ki so na razpolago, ustrezne za otrokov
razvoj in učenje. V procesu dokumentiranja vzgojitelj, učitelj spoznava sebe,
ustreznost svojih pedagoških odločitev in ima zaradi stalnosti spremljanja ter
reflektiranja možnost uvida v lastne profesionalne spremembe in razvoj, kar
je izpostavila tudi Carlina Rinaldi (2005).
Sklepna utemeljitev strukturnih in procesnih elementov spodbudnega
učnega okolja ter načel pri kulturno-umetnostni vzgoji v vrtcih in šolah
V prispevku smo razvoj potrebe, vsebine in namena vzpostavljanja spod-
budnega, odprtega ter inovativnega učnega okolja v kulturno-umetnostni
49
