Page 98 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 98
ja Rutar
1. Omogočanje in olajševanje vpogleda v razvoj ter vlogo znanja v družbi.
Študent si težko sam pojasni smisel razvoja novega znanja, znanosti v
družbi, vlogo določene vede v družbi, načine razvoja novega znanja
(raziskovanje, reševanje težav, iskanje novih rešitev, asimilacija novih
vsebin v obstoječi pojem, akomodacija pojma . . .). Brez pomoči se tudi
težko umesti v predmetno področje, strokovne povezave, združenja
kot področja delovanja in težko sam razvije profesionalno identiteto.
Zato je naloga visokošolskih učiteljev pomagati študentu pri vpogledu
v smisel razvoja določenega znanja, vede in mu pomagati pri umešča-
nju v strokovne povezave, združenja in druga okolja, kjer lahko uporabi,
deli in razvija znanja ter razvija interes za študij in ustvarjalnost na do-
ločenem strokovnem in znanstvenem področju.
2. Omogočanje in olajševanje vpogleda v vsebino ter strukturo vede, pod-
ročja. Študent brez pomoči težko ugotovi, kako je znanje znotraj do-
ločene vede ali področja strukturirano, kaj in kako se s čim povezuje,
zato učitelj pripravi učni načrt v skladu z njegovim poznavanjem pod-
ročja, strukturo znanstvene vede. Študent zato lahko z učiteljevo po-
močjo ugotovi, kaj je pomembno, zakaj je pomembno, kateri viri so na
določenem področju ustrezni oziroma najboljši.
3. Omogočanje in olajševanje razvoja za posameznika pomembnega znanja
v učeči se skupnosti. Učitelj študentu pomaga pri odločitvah, izbiri ustre-
znih virov in literature ter učnih pristopov, da bo lahko sistematično in
hitreje študijsko napredoval (več v Vigotsky, 1978). Študentu pomaga
razvijati interes, zavzetost za študij, oblikovati raziskovalna vprašanja in
razvijati različne poti do spoznanj – do dejansko novih spoznanj z raz-
iskovanjem ali v okviru raziskovalnega učenja, ko vednost že obstaja
in študent svoje znanje, spretnosti in vrednote razvija sam oziroma s
kolegi, v študijski skupnosti. Obenem pa mora imeti študent tudi mož-
nost za vključevanje v načrtovanje z izražanjem interesov, spoznavnih
pobud in priložnost za načrtovanje spoznavanja.
4. Ugotavljanje predznanja in povezovanje z novim ter refleksija novih spo-
znanj. Učitelj naj bi zato, ker ima strukturirano znanje na določenem
področju, poskušal prepoznavati, (1) kaj študent že zna oziroma kako
določeno vsebino razume in (2) kakšne izkušnje, ki bi mu lahko poma-
gale osmisliti nove vsebine, ima.
Da bi študent lahko pokazal svoje znanje in izkušnje, mu učitelj to omo-
goča, organizira priložnosti. Prikaz študentovega znanja je učitelju in-
formacija, kaj naj bi v prihodnje načrtoval, predstavil, omogočal štu-
dentu spoznati. Če študent že nekaj zna, je ponavljanje tega zanj ne-
98
1. Omogočanje in olajševanje vpogleda v razvoj ter vlogo znanja v družbi.
Študent si težko sam pojasni smisel razvoja novega znanja, znanosti v
družbi, vlogo določene vede v družbi, načine razvoja novega znanja
(raziskovanje, reševanje težav, iskanje novih rešitev, asimilacija novih
vsebin v obstoječi pojem, akomodacija pojma . . .). Brez pomoči se tudi
težko umesti v predmetno področje, strokovne povezave, združenja
kot področja delovanja in težko sam razvije profesionalno identiteto.
Zato je naloga visokošolskih učiteljev pomagati študentu pri vpogledu
v smisel razvoja določenega znanja, vede in mu pomagati pri umešča-
nju v strokovne povezave, združenja in druga okolja, kjer lahko uporabi,
deli in razvija znanja ter razvija interes za študij in ustvarjalnost na do-
ločenem strokovnem in znanstvenem področju.
2. Omogočanje in olajševanje vpogleda v vsebino ter strukturo vede, pod-
ročja. Študent brez pomoči težko ugotovi, kako je znanje znotraj do-
ločene vede ali področja strukturirano, kaj in kako se s čim povezuje,
zato učitelj pripravi učni načrt v skladu z njegovim poznavanjem pod-
ročja, strukturo znanstvene vede. Študent zato lahko z učiteljevo po-
močjo ugotovi, kaj je pomembno, zakaj je pomembno, kateri viri so na
določenem področju ustrezni oziroma najboljši.
3. Omogočanje in olajševanje razvoja za posameznika pomembnega znanja
v učeči se skupnosti. Učitelj študentu pomaga pri odločitvah, izbiri ustre-
znih virov in literature ter učnih pristopov, da bo lahko sistematično in
hitreje študijsko napredoval (več v Vigotsky, 1978). Študentu pomaga
razvijati interes, zavzetost za študij, oblikovati raziskovalna vprašanja in
razvijati različne poti do spoznanj – do dejansko novih spoznanj z raz-
iskovanjem ali v okviru raziskovalnega učenja, ko vednost že obstaja
in študent svoje znanje, spretnosti in vrednote razvija sam oziroma s
kolegi, v študijski skupnosti. Obenem pa mora imeti študent tudi mož-
nost za vključevanje v načrtovanje z izražanjem interesov, spoznavnih
pobud in priložnost za načrtovanje spoznavanja.
4. Ugotavljanje predznanja in povezovanje z novim ter refleksija novih spo-
znanj. Učitelj naj bi zato, ker ima strukturirano znanje na določenem
področju, poskušal prepoznavati, (1) kaj študent že zna oziroma kako
določeno vsebino razume in (2) kakšne izkušnje, ki bi mu lahko poma-
gale osmisliti nove vsebine, ima.
Da bi študent lahko pokazal svoje znanje in izkušnje, mu učitelj to omo-
goča, organizira priložnosti. Prikaz študentovega znanja je učitelju in-
formacija, kaj naj bi v prihodnje načrtoval, predstavil, omogočal štu-
dentu spoznati. Če študent že nekaj zna, je ponavljanje tega zanj ne-
98
