Page 97 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
Povezanost inovativnega poučevanja
z vlogami visokošolskega učitelja
v na študenta osredinjenem
študijskem procesu
Sonja Rutar
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
sonja.rutar@pef.upr.si
Izvajanje in uvajanje inovativnih metod poučevanja v visokem šolstvu je v te-
sni povezavi z učiteljevo podobo o študentovi ter učiteljevi vlogi v študijskem
procesu. Iz teh pojmovanj učitelj razvije svojo subjektivno teorijo izvedbe vi-
sokošolskega izobraževanja, ki je izhodišče za vse njegove odločitve v zvezi
z organizacijo in izvedbo študijskega procesa ter odnosa do študenta/s štu-
denti.
Za inovativno učno okolje je značilno preseganje konvergentnih načinov
načrtovanja, izvedbe in evalvacije pedagoškega procesa. V nadaljevanju bo-
sta predstavljeni utemeljitev smiselnosti vključevanja inovativnih metod po-
učevanja v študijski proces ter vloga visokošolskega učitelja pri načrtovanju
in izvajanju sprememb.
Prepogosto prisoten način poučevanja, ki ne omogoča razvoja kakovost-
nega znanja na različnih taksonomskih ravneh (poznavanje, razumevanje,
analiza, sinteza, uporaba, vrednotenje), je predavanje, pri katerem učitelji go-
vorijo, predstavljajo vsebine, študentje pa poslušajo. Ta način poučevanja je
bil smiseln v preteklosti, ko so študentje prišli na fakulteto po znanje in k uči-
telju zato, ker bil omejen dostop do novih vsebin in do možnosti za pridobi-
vanje novega znanja.
Zaradi dostopa do informacij, različne literature in drugih virov ter mož-
nosti samostojnega pridobivanja znanj se je vloga učitelja spremenila, čeprav
mora študent za to, da se nečesa nauči, tudi danes brati, poslušati, govoriti in
pisati – torej preučevati in študirati. Obenem pa lahko danes študentje sami
v različnih okoljih iščejo znanje, prisluhnejo posnetim predavanjem, dosto-
pnim na spletu, berejo različna besedila. Zato mora biti sodobna izvedba vi-
sokošolskega izobraževanja prilagojena študijskim potrebam študentov in
slediti paradigmi na študenta osredinjenega poučevanja, ki se izkazuje v na-
slednjih vlogah visokošolskega učitelja:
Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki:
primeri in utemeljitve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-178-0.97-102
z vlogami visokošolskega učitelja
v na študenta osredinjenem
študijskem procesu
Sonja Rutar
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
sonja.rutar@pef.upr.si
Izvajanje in uvajanje inovativnih metod poučevanja v visokem šolstvu je v te-
sni povezavi z učiteljevo podobo o študentovi ter učiteljevi vlogi v študijskem
procesu. Iz teh pojmovanj učitelj razvije svojo subjektivno teorijo izvedbe vi-
sokošolskega izobraževanja, ki je izhodišče za vse njegove odločitve v zvezi
z organizacijo in izvedbo študijskega procesa ter odnosa do študenta/s štu-
denti.
Za inovativno učno okolje je značilno preseganje konvergentnih načinov
načrtovanja, izvedbe in evalvacije pedagoškega procesa. V nadaljevanju bo-
sta predstavljeni utemeljitev smiselnosti vključevanja inovativnih metod po-
učevanja v študijski proces ter vloga visokošolskega učitelja pri načrtovanju
in izvajanju sprememb.
Prepogosto prisoten način poučevanja, ki ne omogoča razvoja kakovost-
nega znanja na različnih taksonomskih ravneh (poznavanje, razumevanje,
analiza, sinteza, uporaba, vrednotenje), je predavanje, pri katerem učitelji go-
vorijo, predstavljajo vsebine, študentje pa poslušajo. Ta način poučevanja je
bil smiseln v preteklosti, ko so študentje prišli na fakulteto po znanje in k uči-
telju zato, ker bil omejen dostop do novih vsebin in do možnosti za pridobi-
vanje novega znanja.
Zaradi dostopa do informacij, različne literature in drugih virov ter mož-
nosti samostojnega pridobivanja znanj se je vloga učitelja spremenila, čeprav
mora študent za to, da se nečesa nauči, tudi danes brati, poslušati, govoriti in
pisati – torej preučevati in študirati. Obenem pa lahko danes študentje sami
v različnih okoljih iščejo znanje, prisluhnejo posnetim predavanjem, dosto-
pnim na spletu, berejo različna besedila. Zato mora biti sodobna izvedba vi-
sokošolskega izobraževanja prilagojena študijskim potrebam študentov in
slediti paradigmi na študenta osredinjenega poučevanja, ki se izkazuje v na-
slednjih vlogah visokošolskega učitelja:
Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki:
primeri in utemeljitve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-178-0.97-102
