Page 101 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
Blagoje Bersa, skladatelj, ki se je prav tako rodil 21. decembra 1873
ročja z evropsko glasbeno tradicijo.11 Dela so skladana na hrvaške, nem-
ške, italijanske in francoske verze. Skoraj vsa so pisana za glas in klavir,
z izjemo Mio povero amor, ki je skladana za glas, flavto in klavir. Bersa
je uglasbil besedila Lovrića, Ibsna, Bouchora, Volkerja, Lermontova,
Goetheja, Siebla, Herderja idr. Z ozirom na število del večje zanimanje
kaže za verze Heineja, brata Josipa Berso in Preradovića. Izbira omenje-
nih avtorjev kaže njegovo naklonjenost romantičnim besedilom oziro-
ma takšnim, ki so nastala v romantični tradiciji.12 Tematsko so razno-
lika: ljubezenska (Ein Lied der Liebe), refleksivna (Crni dan), legendarna
ali eksotična (Auf den Wällen Salamanka‘s) in tradicijska (Jelica); prav
tako poetizirajo naravo (Meeresleuchten).13 Glede na Bersov introverti-
rani značaj pomembno mesto zavzemajo tudi razmišljanja o smrti (Seh
duš dan, Mein süsses Lieb, wenn du im Grab, La fête des morts).14
Izmed del, v katerih se kaže vpliv hrvaške glasbene tradicije, še
zlasti izstopa samospev Seh duš dan (Na verne duše), ki je nastal na be-
sedilo Vladimirja Nazorja. Bersa v njem s pomočjo glasbenega izraza
presega okvire literarnega izvirnika, ki je pisan v čakavskem narečju.15
Skladba sodi med najuspešnejša dela znotraj celotnega avtorjevega
opusa in zavzema posebno mesto v zgodovini hrvaškega samospeva.
Muzikologinja Koraljka Kos v Bersovem harmonskem izrazu za
znava poznoromantični karakter, ki je značilen za »prehodno« gene-
racijo hrvaških skladateljev.16 Elementi impresionizma se kažejo v šir-
11 L. Županović, »Vokalne skladbe Blagoja Berse,« v Blagoje Bersa, Izabrana djela I.
Vokalne skladbe, ur. L. Županović (Zagreb: Društvo hrvatskih skladatelja, 1973),
IX.
12 K. Kos, Hrvatska umjetnička popijevka (Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo,
2014), 63.
13 K. Kos, »Hrvatska umjetnička popijevka od Lisinskog do Berse,« v Rad Jugosla-
venske akademije znanosti i umjetnosti, knj. 337, ur. J. Andreis (Zagreb: JAZU,
1965), 387.
14 L. Županović, Blagoje Bersa: život i djelo (Zagreb: Prosvjetni sabor Hrvatske,
1974), 22.
15 Županović, Blagoje Bersa, 23.
16 Za Koraljko Kos (»Hrvatska umjetnička popijevka,« 371) je »prehodno« v hrvaški
glasbi obdobje, ki zajema prva dva desetletja 20. stoletja in predstavlja pove-
zavo med obdobjem Zajca in moderno hrvaško glasbo. V tem obdobju loči dve
skupini skladateljev. Prvo skupino povezuje s kozmopolitskim karakterjem in
z jasnejšo uporabo novih glasbenih tendenc. Vanjo sodijo Blagoje Bersa (1873–
1934), Vjekoslav Rosenberg-Ružić (1870–1954) in Josip Hatze (1879–1959). V
drugo skupino uvršča Slavomirja Grančarića (1878–1941) in Luja Šafranek-Ka-
vića (1882–1940) ter pravi, da je v njunem glasbenem izrazu moč čutiti poveza-
vo s folkloro.
101
ročja z evropsko glasbeno tradicijo.11 Dela so skladana na hrvaške, nem-
ške, italijanske in francoske verze. Skoraj vsa so pisana za glas in klavir,
z izjemo Mio povero amor, ki je skladana za glas, flavto in klavir. Bersa
je uglasbil besedila Lovrića, Ibsna, Bouchora, Volkerja, Lermontova,
Goetheja, Siebla, Herderja idr. Z ozirom na število del večje zanimanje
kaže za verze Heineja, brata Josipa Berso in Preradovića. Izbira omenje-
nih avtorjev kaže njegovo naklonjenost romantičnim besedilom oziro-
ma takšnim, ki so nastala v romantični tradiciji.12 Tematsko so razno-
lika: ljubezenska (Ein Lied der Liebe), refleksivna (Crni dan), legendarna
ali eksotična (Auf den Wällen Salamanka‘s) in tradicijska (Jelica); prav
tako poetizirajo naravo (Meeresleuchten).13 Glede na Bersov introverti-
rani značaj pomembno mesto zavzemajo tudi razmišljanja o smrti (Seh
duš dan, Mein süsses Lieb, wenn du im Grab, La fête des morts).14
Izmed del, v katerih se kaže vpliv hrvaške glasbene tradicije, še
zlasti izstopa samospev Seh duš dan (Na verne duše), ki je nastal na be-
sedilo Vladimirja Nazorja. Bersa v njem s pomočjo glasbenega izraza
presega okvire literarnega izvirnika, ki je pisan v čakavskem narečju.15
Skladba sodi med najuspešnejša dela znotraj celotnega avtorjevega
opusa in zavzema posebno mesto v zgodovini hrvaškega samospeva.
Muzikologinja Koraljka Kos v Bersovem harmonskem izrazu za
znava poznoromantični karakter, ki je značilen za »prehodno« gene-
racijo hrvaških skladateljev.16 Elementi impresionizma se kažejo v šir-
11 L. Županović, »Vokalne skladbe Blagoja Berse,« v Blagoje Bersa, Izabrana djela I.
Vokalne skladbe, ur. L. Županović (Zagreb: Društvo hrvatskih skladatelja, 1973),
IX.
12 K. Kos, Hrvatska umjetnička popijevka (Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo,
2014), 63.
13 K. Kos, »Hrvatska umjetnička popijevka od Lisinskog do Berse,« v Rad Jugosla-
venske akademije znanosti i umjetnosti, knj. 337, ur. J. Andreis (Zagreb: JAZU,
1965), 387.
14 L. Županović, Blagoje Bersa: život i djelo (Zagreb: Prosvjetni sabor Hrvatske,
1974), 22.
15 Županović, Blagoje Bersa, 23.
16 Za Koraljko Kos (»Hrvatska umjetnička popijevka,« 371) je »prehodno« v hrvaški
glasbi obdobje, ki zajema prva dva desetletja 20. stoletja in predstavlja pove-
zavo med obdobjem Zajca in moderno hrvaško glasbo. V tem obdobju loči dve
skupini skladateljev. Prvo skupino povezuje s kozmopolitskim karakterjem in
z jasnejšo uporabo novih glasbenih tendenc. Vanjo sodijo Blagoje Bersa (1873–
1934), Vjekoslav Rosenberg-Ružić (1870–1954) in Josip Hatze (1879–1959). V
drugo skupino uvršča Slavomirja Grančarića (1878–1941) in Luja Šafranek-Ka-
vića (1882–1940) ter pravi, da je v njunem glasbenem izrazu moč čutiti poveza-
vo s folkloro.
101
