Page 102 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 102
ip Ipavec in njegov svet
jenju strukture akordov na septakord, nonakord itd. (Meeresleuchten,
Ne znam šta je). Nov pogled na zgradbo akordov očitno omogoča tudi
bogatejšo in svobodnejšo uporabo le-teh. Med elementi s poudarjeno
ekspresivnostjo Koraljka Kos navaja kromatiko, ustvarjeno z alteraci-
jo tonov znotraj posamičnih akordov, kromatično gibanje akorskega
sosledja ter nenadne spremembe tonalitete (Ne znam šta je, Crni dan,
Und als ich so lange). Bogastvo harmonskega izraza, prežeto s poznoro-
mantično sintezo impresivnih in ekspresivnih elementov, se še zlasti
kaže v skladbi Ein Lied der Liebe.
Melodika Bersovih samospevov se razvija pod vplivom kompleks
nejše harmonske osnovne, podprte s svobodnejšo ritmiko. S kromatiko
prežeta harmonija spodbuja drznejše gibanje melodije v smislu interva-
lov, še zlasti v dramskih vrhuncih (Und als ich so lange) ali se – kot poseb-
ni refleks pojačane izraznosti – reducira na dramsko deklamacijo (Crni
dan).17 Vpliv pesniškega metruma na ritem melodij se kaže z razčlenit-
vijo osnovnih notnih vrednosti na triole, kvartole in skupine šestnaj-
stink. Koraljka Kos dodaja, da je za večino samospevov značilna rit-
mično izjemno okretna melodika, ponekod uresničena tudi po načelu
horizontalne poliritmike in s pomočjo pogoste uporabe asimetičnih rit-
mov. Poznoromantična harmonija se kaže tudi v klavirski spremljavi,
ki se naslanja na kromatiko, ostinatna gibanja in prehodne tone. V sa-
mospevih je Bersov klavirski slog ponekod enostaven in lahkoten, dru-
god razvejan, celo do takšne mere, da postane sredstvo dramske nape-
tosti. Prevladujoče strofične in tridelne oblike dokazujejo skladateljevo
naklonjenost tradicionalnim formalnim okvirom. Prekomponirani sa-
mospevi se redkeje pojavljajo.
Skladbe za glas in orkester ali več instrumentov
V Tematskem seznamu skladb Blagoja Berse muzikologinja Nada Bezić v
posebno skupino uvršča skladbe za glas in orkester ali več instrumen-
tov. Na tem seznamu se nahajajo štiri dela. Skladbi Na moru (za sopran
in orkester) in Mrtvoj dragoj (za tenor in dva godalna kvarteta) sta izvir-
no pisani za glas in orkester ali več instrumentov. Med Bersove prired-
be lastnih samospevov prištevamo skladbi Robinjica (za alt in orkester,
priredba istoimenega samospeva iz l. 1903) in Meeresleuchten (za glas in
orkester, priredba istoimenega samospeva iz l. 1906).
17 Kos, »Hrvatska umjetnička popijevka,« 383.
102
jenju strukture akordov na septakord, nonakord itd. (Meeresleuchten,
Ne znam šta je). Nov pogled na zgradbo akordov očitno omogoča tudi
bogatejšo in svobodnejšo uporabo le-teh. Med elementi s poudarjeno
ekspresivnostjo Koraljka Kos navaja kromatiko, ustvarjeno z alteraci-
jo tonov znotraj posamičnih akordov, kromatično gibanje akorskega
sosledja ter nenadne spremembe tonalitete (Ne znam šta je, Crni dan,
Und als ich so lange). Bogastvo harmonskega izraza, prežeto s poznoro-
mantično sintezo impresivnih in ekspresivnih elementov, se še zlasti
kaže v skladbi Ein Lied der Liebe.
Melodika Bersovih samospevov se razvija pod vplivom kompleks
nejše harmonske osnovne, podprte s svobodnejšo ritmiko. S kromatiko
prežeta harmonija spodbuja drznejše gibanje melodije v smislu interva-
lov, še zlasti v dramskih vrhuncih (Und als ich so lange) ali se – kot poseb-
ni refleks pojačane izraznosti – reducira na dramsko deklamacijo (Crni
dan).17 Vpliv pesniškega metruma na ritem melodij se kaže z razčlenit-
vijo osnovnih notnih vrednosti na triole, kvartole in skupine šestnaj-
stink. Koraljka Kos dodaja, da je za večino samospevov značilna rit-
mično izjemno okretna melodika, ponekod uresničena tudi po načelu
horizontalne poliritmike in s pomočjo pogoste uporabe asimetičnih rit-
mov. Poznoromantična harmonija se kaže tudi v klavirski spremljavi,
ki se naslanja na kromatiko, ostinatna gibanja in prehodne tone. V sa-
mospevih je Bersov klavirski slog ponekod enostaven in lahkoten, dru-
god razvejan, celo do takšne mere, da postane sredstvo dramske nape-
tosti. Prevladujoče strofične in tridelne oblike dokazujejo skladateljevo
naklonjenost tradicionalnim formalnim okvirom. Prekomponirani sa-
mospevi se redkeje pojavljajo.
Skladbe za glas in orkester ali več instrumentov
V Tematskem seznamu skladb Blagoja Berse muzikologinja Nada Bezić v
posebno skupino uvršča skladbe za glas in orkester ali več instrumen-
tov. Na tem seznamu se nahajajo štiri dela. Skladbi Na moru (za sopran
in orkester) in Mrtvoj dragoj (za tenor in dva godalna kvarteta) sta izvir-
no pisani za glas in orkester ali več instrumentov. Med Bersove prired-
be lastnih samospevov prištevamo skladbi Robinjica (za alt in orkester,
priredba istoimenega samospeva iz l. 1903) in Meeresleuchten (za glas in
orkester, priredba istoimenega samospeva iz l. 1906).
17 Kos, »Hrvatska umjetnička popijevka,« 383.
102
