Page 104 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
ip Ipavec in njegov svet
ravno na to področje (36). Zagotovo je k temu prispevalo dejstvo, da
je bil sam skladatelj izvrsten pianist. Znotraj klavirskega opusa se na-
hajajo izjemno vredna dela, ki hkrati predstavljajo pomemben prispe-
vek k razvoju hrvaške klavirske literature v celoti (npr. Balada v d-mo-
lu, Na žalu, Na način starih – Airs de ballet)).22 Od prvih del, ki odražajo
zanimanje za plese (Valček v a-molu, Menuet), preko skladb, ki afirmira-
jo klasične oblike (Sonata v C-duru, Tema z variacijami op. 15 iz leta 1899),
do najbolj razširjenih romantičnih miniatur (Na način starih – Airs de
ballet), se kaže Bersova skladateljska pot in njen razvoj. Čeprav je ta del
opusa zapolnjen tudi z obsežnejšimi klavirskimi stvaritvami (Balada v
d-molu, Ferije – nema više škole!), je najpogostejši oblikovni izraz, s po-
močjo katerega skladatelju uspe najbolje ilustrirati razpoloženja in
misli, miniatura. Bersovo najpomembnejše klavirsko delo je skladba Na
način starih – Airs de ballet (1926),23 ki je nastala po navdihu »plesnih ob-
lik francoskih ‘Ballet de cour‘ iz XVII. in XVIII. stoletja«.24
Županović opaža, da je večji del klavirskih skladb v funkciji tonske
dopolnitve njegovega Dnevnika, ki se mu intimno odpira (npr. Mélancolie).
Poudarja tudi evolucijsko stran opusa, od Notturna »vse do prefinjene
uporabe vzdušja starih načinov in polimetričnosti v Baladi v d-molu,
Na način starih«.25 Podobno opaža tudi Marija Bergamo, ki vidi sklada-
teljevo očaranost nad zvokom kot gonilno silo pri njegovih klavirskih
skladbah.26 Kaže se tudi vpliv evropskih glasbenih vzornikov (Notturno
– Chopin, Mélancolie – Grieg, Na žalu – Debussy).
Med skladbami nabožnega značaja izstopajo Jugoslavenske božićne
pjesme).27 V njih je Bersa harmoniziral hrvaške božične pesmi (napevi iz
22 L. Županović, »Skladbe za glasovir Blagoja Berse,« v Blagoje Bersa, Izabrana dje-
la II. Skladbe za glasovir, ur. L. Županović (Zagreb: Društvo hrvatskih skladatelja,
1973), X.
23 Bersovo suito V starem slogu – Airs de ballet tvorijo tri delno prirejene miniature:
Fantasia breve, Scherzo op. 62 in L‘heure de rêveries.
24 K. Kovačević, Hrvatski kompozitori i njihova djela (Zagreb: Naprijed, 1960), 38.
25 Lovro Županović, Blagoje Bersa, 29.
26 M. Bergamo, »Glasovirski dnevnički zapisi Blagoja Berse: ‚Što mi duša šapće , to
sam stavio u note.‘ (Dnevnik, 28. XII. 1914),« v Blagoje Bersa, Djela za klavir, ur.
M. Bergamo i P. Bergamo (Zagreb: Hrvatski glazbeni zavod, 2010), VII.
27 »Pridevnik ‚jugoslovanski‘ je očitno dodan zaradi navdušenja nad takrat novo-
nastalo državo, čeprav je jasno, da so napevi izključno z območja današnje Hr-
vaške« (Županović, »Blagoje Bersa i duhovna glazba«, 75).
104
ravno na to področje (36). Zagotovo je k temu prispevalo dejstvo, da
je bil sam skladatelj izvrsten pianist. Znotraj klavirskega opusa se na-
hajajo izjemno vredna dela, ki hkrati predstavljajo pomemben prispe-
vek k razvoju hrvaške klavirske literature v celoti (npr. Balada v d-mo-
lu, Na žalu, Na način starih – Airs de ballet)).22 Od prvih del, ki odražajo
zanimanje za plese (Valček v a-molu, Menuet), preko skladb, ki afirmira-
jo klasične oblike (Sonata v C-duru, Tema z variacijami op. 15 iz leta 1899),
do najbolj razširjenih romantičnih miniatur (Na način starih – Airs de
ballet), se kaže Bersova skladateljska pot in njen razvoj. Čeprav je ta del
opusa zapolnjen tudi z obsežnejšimi klavirskimi stvaritvami (Balada v
d-molu, Ferije – nema više škole!), je najpogostejši oblikovni izraz, s po-
močjo katerega skladatelju uspe najbolje ilustrirati razpoloženja in
misli, miniatura. Bersovo najpomembnejše klavirsko delo je skladba Na
način starih – Airs de ballet (1926),23 ki je nastala po navdihu »plesnih ob-
lik francoskih ‘Ballet de cour‘ iz XVII. in XVIII. stoletja«.24
Županović opaža, da je večji del klavirskih skladb v funkciji tonske
dopolnitve njegovega Dnevnika, ki se mu intimno odpira (npr. Mélancolie).
Poudarja tudi evolucijsko stran opusa, od Notturna »vse do prefinjene
uporabe vzdušja starih načinov in polimetričnosti v Baladi v d-molu,
Na način starih«.25 Podobno opaža tudi Marija Bergamo, ki vidi sklada-
teljevo očaranost nad zvokom kot gonilno silo pri njegovih klavirskih
skladbah.26 Kaže se tudi vpliv evropskih glasbenih vzornikov (Notturno
– Chopin, Mélancolie – Grieg, Na žalu – Debussy).
Med skladbami nabožnega značaja izstopajo Jugoslavenske božićne
pjesme).27 V njih je Bersa harmoniziral hrvaške božične pesmi (napevi iz
22 L. Županović, »Skladbe za glasovir Blagoja Berse,« v Blagoje Bersa, Izabrana dje-
la II. Skladbe za glasovir, ur. L. Županović (Zagreb: Društvo hrvatskih skladatelja,
1973), X.
23 Bersovo suito V starem slogu – Airs de ballet tvorijo tri delno prirejene miniature:
Fantasia breve, Scherzo op. 62 in L‘heure de rêveries.
24 K. Kovačević, Hrvatski kompozitori i njihova djela (Zagreb: Naprijed, 1960), 38.
25 Lovro Županović, Blagoje Bersa, 29.
26 M. Bergamo, »Glasovirski dnevnički zapisi Blagoja Berse: ‚Što mi duša šapće , to
sam stavio u note.‘ (Dnevnik, 28. XII. 1914),« v Blagoje Bersa, Djela za klavir, ur.
M. Bergamo i P. Bergamo (Zagreb: Hrvatski glazbeni zavod, 2010), VII.
27 »Pridevnik ‚jugoslovanski‘ je očitno dodan zaradi navdušenja nad takrat novo-
nastalo državo, čeprav je jasno, da so napevi izključno z območja današnje Hr-
vaške« (Županović, »Blagoje Bersa i duhovna glazba«, 75).
104
