Page 106 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
ip Ipavec in njegov svet
op. 25,32 a se danes izvajajo kot samostojna orkestralna dela z omenjeni-
mi nazivi.33 V najuspešnejšem (klasično oblikovanem sonatnem) stav-
ku Dramatska uvertora se kaže vpliv pozne romantike, medtem ko širo-
kopotezne melodične fraze, harmonija in instrumentacije spominjajo
na dela Čajkovskega.34 Kontrastna Idila s tridelno dispozicijo vsebuje
lirsko vzdušje z melodičnimi konturami in harmonijami, ki odkrivajo
Wagnerjev vpliv, medtem ko v tridelnem Capricciu-Scherzu najbolj do iz-
raza prihaja Bersova individualnost. Simfonična pesnitev Sunčana polja
je skladateljevo najpomembnejše orkestralno delo.35 Skladba je zasnova-
na kot del diptiha s simfonično pesmijo Sablasti, ki je nastala nekaj let
pozneje. Diptih je vsebinsko kontrastno zasnovan (»‘Sablastim‘, mani-
festaciji temačnih nočnih sil, sledijo ‘Sunčana polja‘ kot himna svetlobi
in lepoti«).36 V obeh delih prihajata do izraza Bersova naklonjenost pro-
gramski glasbi in smisel za uporabo nevsakdanjih kolorističnih učin-
kov. Priloženo vsebino programa v Sunčanih poljih (»Dalmacija. Poleti
opoldne. Veliko sonca, sopara …«) Bersa u spešno uresničuje s pomoč-
jo velikega kontrasta moči in bleščečega zvoka, umirjanja in močnega
stopnjevanja.37
Rezultat namena, da bi, kolikor je možno, zamišljen program pri-
kazal glasbeno avtentično, se kaže v uporabi nekoliko skromnejše in-
strumentalne zasedbe in nenavadnejših učinkov. Uporaba stereozvo-
ka v Sunčanih poljih (»trobente in pozavne odzgoraj z galerije«) Bersa
32 Programska, avtobiografska in nedokončana simfonija z naslovom Sinfonia tra-
gica – Quattro ricordi della mia vita je nastala med letoma 1898 in 1902. Skozi štiri
stavke so prikazani določeni življenjski trenutki: študij na Dunaju (prvi stavek),
čas poroke (drugi stavek), ironična usoda iskanja zaposlitve (tretji stavek) in po-
tovanje v novo življenje ter uresničitev sanj o umetnosti (četrti stavek v skicah)
(J. Andreis, Povijest glazbe: knjiga 4 (Zagreb: Liber, 1989), 295).
33 Bersove skice IV. stavka (Finale) so ostale nedokončane. Njegov učenec, Zvoni-
mir Bradić, je dokončal del, a njegov zaključek simfonije kljub temu ni zaživel v
izvajalski praksi (M. Tarbuk, »Orkestralna intima Blagoja Berse,« v Blagoje Ber-
sa, Idila: za simfonijski orkestar, ur. M. Tarbuk (Zagreb: Hrvatski glazbeni zavod,
2012), VII).
34 Kuntarić, Blagoje Bersa, 48.
35 Bersa je Sončna polja začel skladati na Dunaju, v času ko je bila prva svetovna voj-
na še v zagonu. Težko psihološko ozračje, boj za lastno eksistenco in pričakovan-
je vrnitve v domovino so v skladatelju prebudili željo po ustvarjanju arhitekton-
sko večjega dela z nazivom Moja domovina, po vzoru na simfonični cikel Ma vlast
B. Smetane, a se takšen načrt ni uresničil (M. Cipra, Sunčana polja Blagoja Berse
(Zagreb: Radničko sveučilište »Moša Pijade«, 1967), 42).
36 Kuntarić, Blagoje Bersa, 53.
37 Andreis, Povijest glasbe, 295.
106
op. 25,32 a se danes izvajajo kot samostojna orkestralna dela z omenjeni-
mi nazivi.33 V najuspešnejšem (klasično oblikovanem sonatnem) stav-
ku Dramatska uvertora se kaže vpliv pozne romantike, medtem ko širo-
kopotezne melodične fraze, harmonija in instrumentacije spominjajo
na dela Čajkovskega.34 Kontrastna Idila s tridelno dispozicijo vsebuje
lirsko vzdušje z melodičnimi konturami in harmonijami, ki odkrivajo
Wagnerjev vpliv, medtem ko v tridelnem Capricciu-Scherzu najbolj do iz-
raza prihaja Bersova individualnost. Simfonična pesnitev Sunčana polja
je skladateljevo najpomembnejše orkestralno delo.35 Skladba je zasnova-
na kot del diptiha s simfonično pesmijo Sablasti, ki je nastala nekaj let
pozneje. Diptih je vsebinsko kontrastno zasnovan (»‘Sablastim‘, mani-
festaciji temačnih nočnih sil, sledijo ‘Sunčana polja‘ kot himna svetlobi
in lepoti«).36 V obeh delih prihajata do izraza Bersova naklonjenost pro-
gramski glasbi in smisel za uporabo nevsakdanjih kolorističnih učin-
kov. Priloženo vsebino programa v Sunčanih poljih (»Dalmacija. Poleti
opoldne. Veliko sonca, sopara …«) Bersa u spešno uresničuje s pomoč-
jo velikega kontrasta moči in bleščečega zvoka, umirjanja in močnega
stopnjevanja.37
Rezultat namena, da bi, kolikor je možno, zamišljen program pri-
kazal glasbeno avtentično, se kaže v uporabi nekoliko skromnejše in-
strumentalne zasedbe in nenavadnejših učinkov. Uporaba stereozvo-
ka v Sunčanih poljih (»trobente in pozavne odzgoraj z galerije«) Bersa
32 Programska, avtobiografska in nedokončana simfonija z naslovom Sinfonia tra-
gica – Quattro ricordi della mia vita je nastala med letoma 1898 in 1902. Skozi štiri
stavke so prikazani določeni življenjski trenutki: študij na Dunaju (prvi stavek),
čas poroke (drugi stavek), ironična usoda iskanja zaposlitve (tretji stavek) in po-
tovanje v novo življenje ter uresničitev sanj o umetnosti (četrti stavek v skicah)
(J. Andreis, Povijest glazbe: knjiga 4 (Zagreb: Liber, 1989), 295).
33 Bersove skice IV. stavka (Finale) so ostale nedokončane. Njegov učenec, Zvoni-
mir Bradić, je dokončal del, a njegov zaključek simfonije kljub temu ni zaživel v
izvajalski praksi (M. Tarbuk, »Orkestralna intima Blagoja Berse,« v Blagoje Ber-
sa, Idila: za simfonijski orkestar, ur. M. Tarbuk (Zagreb: Hrvatski glazbeni zavod,
2012), VII).
34 Kuntarić, Blagoje Bersa, 48.
35 Bersa je Sončna polja začel skladati na Dunaju, v času ko je bila prva svetovna voj-
na še v zagonu. Težko psihološko ozračje, boj za lastno eksistenco in pričakovan-
je vrnitve v domovino so v skladatelju prebudili željo po ustvarjanju arhitekton-
sko večjega dela z nazivom Moja domovina, po vzoru na simfonični cikel Ma vlast
B. Smetane, a se takšen načrt ni uresničil (M. Cipra, Sunčana polja Blagoja Berse
(Zagreb: Radničko sveučilište »Moša Pijade«, 1967), 42).
36 Kuntarić, Blagoje Bersa, 53.
37 Andreis, Povijest glasbe, 295.
106
