Page 105 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 105
Blagoje Bersa, skladatelj, ki se je prav tako rodil 21. decembra 1873
Bersovega rojstnega kraja, Dalmacije). Delo je objavila založba Edition
Slave,28 pri kateri je delal skladatelj sam.
Komorna glasba
Na področju komorne glasbe je Bersa zapustil le osem del. Večina skladb
izvira iz skladateljevega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Tradicionalne
klasične oblike se kažejo v Godalnem kvartetu v c-molu (izgubljen), kla-
virskem Triu in deloma Menuetu (za godalni kvartet), ki je slogovno so-
roden zgodnjim Mozartovim menuetnim stavkom.29 Romantične ten-
dence se kažejo v skladbah Povero Tonin in Rêverie. Komorna glasba ima
najmanjši pomen znotraj celotnega skladateljevega opusa.
Skladbe za orkester
Bersov opus za orkester predstavlja temelj novega razvoja hrvaške sim-
fonične glasbe. Vrednost teh skladb se nahaja v orkstraciji in oblikah ter
instrumentaciji.30 Skladateljeva naklonjenost ustvarjanju pod vplivom
zunajglasbenih dogodkov prihaja do izraza skozi večino celotnega opu-
sa, a še zlasti v njegovih skladbah za orkester. Na področju instrumenta-
cije se kažejo Bersov velik skladateljski potencial in dragocene izkušnje,
ki jih je pridobil med bivanjem na Dunaju.31 Virtuozna in v tehničnem
smislu dodelana instrumentacija avtorjev orkestralni opus povzdiguje
na raven evropskih sodobnikov. Vrsta del temelji na načelih koloritne
instrumentacije Rimski-Korsakova, medtem ko je pri preglednosti in
smislu pri podrobnostih moč opaziti vpliv R. Straussa. Med orkestral-
nimi deli (šest skladb) izstopajo Dramatska uvertira, Idila in Capriccio-
Scherzo, ki jih je skladatelj načrtoval kot prve tri stavke Simfonije u c-molu
28 Dunajsko založbo Edition Slave (1918–1923) je ustanovil Dubrovčan Milan Obul-
jen, cilj pa je bil promoviranje hrvaških skladateljev (Blagoje Bersa, Jakov Goto-
vac, Josip Hatze, Dora Pejačević, Ivo Tijardović itd.). Poleg založbene dejavnos-
ti so na Dunaju organizirali koncerte, tekmovanja skladateljev, ukvarjali so se
tudi z izdajo revije in s prevajanjem glasbene literature v hrvaški jezik (N. Be
zić, »Edition Slave (Slavenski izdavački zavod),« v Oesterreichisches Musiklexikon
Online, ur. R. Flotzinger in B. Boisits, zadnja spremembba 18. februar, 2002,
https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_E/Edition_Slave.xml).
29 Kuntarić, Blagoje Bersa, 33.
30 Kuntarić, 44–45.
31 V okviru angažmaja za dunajsko založbo Doblinger je Bersa prirejal klavirske
izvlečke scenskih del in aranžiral dela drugih skladateljev.
105
Bersovega rojstnega kraja, Dalmacije). Delo je objavila založba Edition
Slave,28 pri kateri je delal skladatelj sam.
Komorna glasba
Na področju komorne glasbe je Bersa zapustil le osem del. Večina skladb
izvira iz skladateljevega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Tradicionalne
klasične oblike se kažejo v Godalnem kvartetu v c-molu (izgubljen), kla-
virskem Triu in deloma Menuetu (za godalni kvartet), ki je slogovno so-
roden zgodnjim Mozartovim menuetnim stavkom.29 Romantične ten-
dence se kažejo v skladbah Povero Tonin in Rêverie. Komorna glasba ima
najmanjši pomen znotraj celotnega skladateljevega opusa.
Skladbe za orkester
Bersov opus za orkester predstavlja temelj novega razvoja hrvaške sim-
fonične glasbe. Vrednost teh skladb se nahaja v orkstraciji in oblikah ter
instrumentaciji.30 Skladateljeva naklonjenost ustvarjanju pod vplivom
zunajglasbenih dogodkov prihaja do izraza skozi večino celotnega opu-
sa, a še zlasti v njegovih skladbah za orkester. Na področju instrumenta-
cije se kažejo Bersov velik skladateljski potencial in dragocene izkušnje,
ki jih je pridobil med bivanjem na Dunaju.31 Virtuozna in v tehničnem
smislu dodelana instrumentacija avtorjev orkestralni opus povzdiguje
na raven evropskih sodobnikov. Vrsta del temelji na načelih koloritne
instrumentacije Rimski-Korsakova, medtem ko je pri preglednosti in
smislu pri podrobnostih moč opaziti vpliv R. Straussa. Med orkestral-
nimi deli (šest skladb) izstopajo Dramatska uvertira, Idila in Capriccio-
Scherzo, ki jih je skladatelj načrtoval kot prve tri stavke Simfonije u c-molu
28 Dunajsko založbo Edition Slave (1918–1923) je ustanovil Dubrovčan Milan Obul-
jen, cilj pa je bil promoviranje hrvaških skladateljev (Blagoje Bersa, Jakov Goto-
vac, Josip Hatze, Dora Pejačević, Ivo Tijardović itd.). Poleg založbene dejavnos-
ti so na Dunaju organizirali koncerte, tekmovanja skladateljev, ukvarjali so se
tudi z izdajo revije in s prevajanjem glasbene literature v hrvaški jezik (N. Be
zić, »Edition Slave (Slavenski izdavački zavod),« v Oesterreichisches Musiklexikon
Online, ur. R. Flotzinger in B. Boisits, zadnja spremembba 18. februar, 2002,
https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_E/Edition_Slave.xml).
29 Kuntarić, Blagoje Bersa, 33.
30 Kuntarić, 44–45.
31 V okviru angažmaja za dunajsko založbo Doblinger je Bersa prirejal klavirske
izvlečke scenskih del in aranžiral dela drugih skladateljev.
105
