Page 103 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
Blagoje Bersa, skladatelj, ki se je prav tako rodil 21. decembra 1873
Zborovske in druge večglasne skladbe
Na področju vokalne glasbe je Bersa poleg samospevov pisal tudi zbo-
rovske skladbe (12 del) ter duete z instrumentalno spremljavo (dve
skladbi). Število del odkriva skromnejši interes skladatelja za tovrstne
glasbene oblike. Najznamenitejše delo je cikel Tri pejsaža (1920–1921):
1. Mjesečina za mešani zbor a cappella, 2. Jesen (za mešani zbor in manj-
ši instrumentalni ansambel) in 3. Prvi snijeg (za moški zbor in manjši
instrumentalni ansambel). Njegov ustvarjalni prostor je »določen z av-
torjevo glasbeno transpozicijo lastnih intenzivnih doživetij letnih ča-
sov in potrebo po tonski fiksaciji intimnih psiholoških stanj v negoto-
vem kontekstu njegove končne vrnitve na Hrvaško«.18 Impresionistični
cikel je zaokrožena glasbena celota. Kompaktnost treh skladb Bersa
uresničuje z enotnim vzdušjem, s sorodnimi tonalitetami, podobnimi
tempi in harmonsko-formalnimi koncepti ter z uporabo enakih kom-
pozicijsko-tehničnih rešitev.19 Glasovi so obravnavani kot instrumenti,
brez besedila. Na ta način skladatelj širi svoj glasbeni izraz in predstav
lja nove reproduktivne in razvojne možnosti zborovske zasedbe.20 Kot
smo že omenili, je Bersa v času bivanja na Dunaju spremljal okoliščine v
domovini in je zato v njegovem zborovskem opusu moč ponekod opaziti
vpliv hrvaških političnih ter kulturnih dogajanj. Skladbo Ljudevitu Gaju
(za 10-članski mešani zbor a cappella, 1909), je napisal ob stoti oblet
nici rojstva tega znamenitega ilirca. Na besedilo Preradovićeve pesm i
je skladal Zora puca, bit će dana (za sopran, alt in bariton solo, mešani
zbor in klavir). Del zborovskega opusa tvorijo dela nabožnega karakter-
ja, a je njihova umetniška vrednost skromnejša.21 Pomembno delo znot-
raj pričujoče glasbene zvrsti je tudi Harmonizacija narodnih pjesama iz
Dalmacije (za moški zbor).
Klavirske skladbe
Bersovo poustvarjalno delovanje izstopa tudi na področju klavirske li-
terature. Naklonjenost klavirju se kaže skozi njegovo celotno ustvarjal-
no obdobje, zato ne preseneča dejstvo, da največje število skladb sodi
18 M. Bergamo, »Glazbenička praksa i pjesnička intima uz izdanje Bersine zborske
ostavštine,« v Blagoje Bersa djela za zbor, ur. M. Bergamo in P. Bergamo (Zagreb:
Hrvatski glazbeni zavod, 2010), VI.
19 Kuntarić, Blagoje Bersa, 20.
20 L. Županović, »Značenje Blagoja Berse,« 73.
21 L. Županović, »Blagoje Bersa i duhovna glazba,« Sveta Cecilija 43, št. 3 (1973), 75.
103
Zborovske in druge večglasne skladbe
Na področju vokalne glasbe je Bersa poleg samospevov pisal tudi zbo-
rovske skladbe (12 del) ter duete z instrumentalno spremljavo (dve
skladbi). Število del odkriva skromnejši interes skladatelja za tovrstne
glasbene oblike. Najznamenitejše delo je cikel Tri pejsaža (1920–1921):
1. Mjesečina za mešani zbor a cappella, 2. Jesen (za mešani zbor in manj-
ši instrumentalni ansambel) in 3. Prvi snijeg (za moški zbor in manjši
instrumentalni ansambel). Njegov ustvarjalni prostor je »določen z av-
torjevo glasbeno transpozicijo lastnih intenzivnih doživetij letnih ča-
sov in potrebo po tonski fiksaciji intimnih psiholoških stanj v negoto-
vem kontekstu njegove končne vrnitve na Hrvaško«.18 Impresionistični
cikel je zaokrožena glasbena celota. Kompaktnost treh skladb Bersa
uresničuje z enotnim vzdušjem, s sorodnimi tonalitetami, podobnimi
tempi in harmonsko-formalnimi koncepti ter z uporabo enakih kom-
pozicijsko-tehničnih rešitev.19 Glasovi so obravnavani kot instrumenti,
brez besedila. Na ta način skladatelj širi svoj glasbeni izraz in predstav
lja nove reproduktivne in razvojne možnosti zborovske zasedbe.20 Kot
smo že omenili, je Bersa v času bivanja na Dunaju spremljal okoliščine v
domovini in je zato v njegovem zborovskem opusu moč ponekod opaziti
vpliv hrvaških političnih ter kulturnih dogajanj. Skladbo Ljudevitu Gaju
(za 10-članski mešani zbor a cappella, 1909), je napisal ob stoti oblet
nici rojstva tega znamenitega ilirca. Na besedilo Preradovićeve pesm i
je skladal Zora puca, bit će dana (za sopran, alt in bariton solo, mešani
zbor in klavir). Del zborovskega opusa tvorijo dela nabožnega karakter-
ja, a je njihova umetniška vrednost skromnejša.21 Pomembno delo znot-
raj pričujoče glasbene zvrsti je tudi Harmonizacija narodnih pjesama iz
Dalmacije (za moški zbor).
Klavirske skladbe
Bersovo poustvarjalno delovanje izstopa tudi na področju klavirske li-
terature. Naklonjenost klavirju se kaže skozi njegovo celotno ustvarjal-
no obdobje, zato ne preseneča dejstvo, da največje število skladb sodi
18 M. Bergamo, »Glazbenička praksa i pjesnička intima uz izdanje Bersine zborske
ostavštine,« v Blagoje Bersa djela za zbor, ur. M. Bergamo in P. Bergamo (Zagreb:
Hrvatski glazbeni zavod, 2010), VI.
19 Kuntarić, Blagoje Bersa, 20.
20 L. Županović, »Značenje Blagoja Berse,« 73.
21 L. Županović, »Blagoje Bersa i duhovna glazba,« Sveta Cecilija 43, št. 3 (1973), 75.
103
