Page 115 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 115
Baletna pantomima Možiček Josipa Ipavca v luči izvajalcev in kritiških zapisov ...
nadaljnje sodelovanje odpovedal spomladi leta 1923.11 Nekateri viri po-
ročajo, da naj bi Varvari Abramovi gledališka uprava s 30. 4. 1923 dala
odpoved, vendar kasnejši dokumenti kažejo, da je to leto še nastopala,
verjetno kot honorarna sodelavka.12
Vlogo Harlekina je plesala mlada slovenska plesalka Rut Vavpotič
(1908–1996), sicer hči hišnega scenografa Ivana Vavpotiča in Mařene,
baletne plesalke madžarskega rodu. Prve plesne korake je med leto-
ma 1919 in 1923 usvojila pod vodstvom baletnega mojstra in koreogra-
fa Václava Pohana. Od leta 1922 je bila v ljubljanskem ansamblu stalno
angažirana, uveljavljati pa se je začela prav v sezoni 1923/24, ko je ime-
la svoj prvi celovečerni nastop, za katerega je prejela odlične kritike. V
prvi polovici leta 1924 je še nastopala, nato pa jeseni odšla na šolanje v
Pariz in uspela.13
Na ljubljansko baletno predstavo aprila leta 1924 se je prvi odzval
Fran Govekar kot eminenca takratnega slovenskega gledališkega živ-
ljenja. V časopisu Jutro je med drugim nezadovoljno zapisal, da ima lju-
bljanski balet v svojem petletnem delovanju že četrtega baletnega moj-
stra in da se sestava ansambla neprestano spreminja, vendar je menil,
da je bil »izvirni« Ipavčev Možiček »naivna in ljubezniva igračka, okus
no in spretno režiran in dobro izvajan«.14 Posebej je pohvalil mlado
Rut Vavpotič in humorno izvedbo Marije Svobodove, medtem ko je pri
Abramovi izpostavil gracioznost in ji napovedal obetavno umetniško
pot. Po njegovem mnenju sicer skromni baletni večer pa naj bi bil obe-
tavna napoved za bodoče predstave. Tudi Slovenski narod se je izrazil po-
hvalno in ljubljanskemu baletu napovedal boljšo prihodnost, o predsta-
vi pa zapisal: »‘Možiček‘, sicer preprosta zgodba zaljubljenega Harlekina
in prefrigane Kolombine, ima dražestno glasbo, ki jo je s spretno roko,
dasi nekoliko masivno instrumentiral g. Parma.«15 Rado Kregar, takrat
med najbolj poklicanimi kritiki baletne umetnosti, pa je v Slovencu za-
pisal, da je baletni zbor
11 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 82, 85.
12 Neubauer, 85, 88.
13 H. Neubauer, »Vavpotič, Rut (1908–1996),« Slovenska biografija, ZRC SAZU, dos-
top 5. oktober, 2021, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi765180.
14 F. Govekar, »Plesni večer baletnega zbora v Ljubljani,« Jutro, 29. marec, 1924,
3–4.
15 N. N., »Prosveta,« Slovenski narod, 30. marec, 1924, 3.
115
nadaljnje sodelovanje odpovedal spomladi leta 1923.11 Nekateri viri po-
ročajo, da naj bi Varvari Abramovi gledališka uprava s 30. 4. 1923 dala
odpoved, vendar kasnejši dokumenti kažejo, da je to leto še nastopala,
verjetno kot honorarna sodelavka.12
Vlogo Harlekina je plesala mlada slovenska plesalka Rut Vavpotič
(1908–1996), sicer hči hišnega scenografa Ivana Vavpotiča in Mařene,
baletne plesalke madžarskega rodu. Prve plesne korake je med leto-
ma 1919 in 1923 usvojila pod vodstvom baletnega mojstra in koreogra-
fa Václava Pohana. Od leta 1922 je bila v ljubljanskem ansamblu stalno
angažirana, uveljavljati pa se je začela prav v sezoni 1923/24, ko je ime-
la svoj prvi celovečerni nastop, za katerega je prejela odlične kritike. V
prvi polovici leta 1924 je še nastopala, nato pa jeseni odšla na šolanje v
Pariz in uspela.13
Na ljubljansko baletno predstavo aprila leta 1924 se je prvi odzval
Fran Govekar kot eminenca takratnega slovenskega gledališkega živ-
ljenja. V časopisu Jutro je med drugim nezadovoljno zapisal, da ima lju-
bljanski balet v svojem petletnem delovanju že četrtega baletnega moj-
stra in da se sestava ansambla neprestano spreminja, vendar je menil,
da je bil »izvirni« Ipavčev Možiček »naivna in ljubezniva igračka, okus
no in spretno režiran in dobro izvajan«.14 Posebej je pohvalil mlado
Rut Vavpotič in humorno izvedbo Marije Svobodove, medtem ko je pri
Abramovi izpostavil gracioznost in ji napovedal obetavno umetniško
pot. Po njegovem mnenju sicer skromni baletni večer pa naj bi bil obe-
tavna napoved za bodoče predstave. Tudi Slovenski narod se je izrazil po-
hvalno in ljubljanskemu baletu napovedal boljšo prihodnost, o predsta-
vi pa zapisal: »‘Možiček‘, sicer preprosta zgodba zaljubljenega Harlekina
in prefrigane Kolombine, ima dražestno glasbo, ki jo je s spretno roko,
dasi nekoliko masivno instrumentiral g. Parma.«15 Rado Kregar, takrat
med najbolj poklicanimi kritiki baletne umetnosti, pa je v Slovencu za-
pisal, da je baletni zbor
11 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 82, 85.
12 Neubauer, 85, 88.
13 H. Neubauer, »Vavpotič, Rut (1908–1996),« Slovenska biografija, ZRC SAZU, dos-
top 5. oktober, 2021, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi765180.
14 F. Govekar, »Plesni večer baletnega zbora v Ljubljani,« Jutro, 29. marec, 1924,
3–4.
15 N. N., »Prosveta,« Slovenski narod, 30. marec, 1924, 3.
115
