Page 119 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 119
Baletna pantomima Možiček Josipa Ipavca v luči izvajalcev in kritiških zapisov ...
pa je označil kot uspešno, pohvalil je režijo, scenografijo, kostume in
masko ter individualne poteze glavnih plesalcev in zbora plesalk.27
Sledilo je daljše obdobje, ko Možiček v slovenskem prostoru ni bil
na sporedu. Naslednja predstava je bila ponovno v ljubljanski Operi, in
sicer v času njenih najuspešnejših sezon med obema svetovnima vojna-
ma, ko se je na odru zvrstilo več sodobnih opernih del, s katerimi se je
ljubljanska operna hiša približala poustvarjalnosti večjih evropskih hiš.
Ustanovo je vodil ravnatelj in umetniški vodja Mirko Polič, ki je na mes-
to baletnega mojstra postavil Petra Gresserova – Golovina (1894–1981),
plesalca in koreografa ruskega rodu, ki je izhajal iz baletne šole Bolšoj
teatra in prišel v Ljubljano po ruskem političnem prevratu leta 1922. Na
ljubljanski univerzi je doštudiral elektrotehniko in od leta 1924 občas-
no nastopal v baletnem ansamblu. Leta 1928 je prevzel vodenje baleta
in poskrbel, da se je ansambel razvil kot samostojno umetniško telo,
iz leta v leto napredoval ter dosegel zavidljivo raven. Po drugi svetovni
vojni je bil Golovin poslan v Maribor, da bi dvignil raven tamkajšnjega
ansambla. Peter Gresserov Golovin velja za enega najzaslužnejših oseb-
nosti za razvoj baleta na Slovenskem.28
V sezoni 1929/30 je vodstvo ljubljanske operne hiše izpeljalo t. i.
Jugoslovanski teden, v okviru katerega je bil 7. junija 1930 izveden tudi
Možiček. Koreografijo je vodil Golovin, glavne vloge pa so plesali Erna
Mohar, Vali Smerkolj, Boža Jančar in Peter Golovin kot stebri takratne-
ga ansambla. Erna Mohar (1907–1972), po rodu iz Ljubljane, je postala
članica ljubljanskega baleta pri rosnih dvanajstih letih (1919). Šolala se
je v Ljubljani, Beogradu in Parizu ter postala uspešna solistka ljubljan-
ske opere (do leta 1940). Nato se je skupaj z možem, plesalcem in kore-
ografom Borisom Pilatom uveljavila na mednarodnih odrih (v Avstriji,
Nemčiji, Švici in na Češkem), svojo življenjsko pot pa je sklenila v nem-
škem Essnu.29 Vali (tudi Wally) Smerkolj je bila prepoznavna članica
baleta od sezone 1923/24, ko ga je prevzel Trobiš. Bila je dovolj uspešna,
da jo je v ansambel sprejel tudi mednarodno uveljavljeni Václav Vlček,
ko je v sezoni 1927/28 postal novi vodja ljubljanskega baletnega ansam-
bla (vodil ga je le eno leto).30 Vali Smerkolj je bila v skupini treh sloven-
27 H. D. (Hinko Druzovič), Narodno gledališče, , Tabor, 1. maj, 1926, 3.
28 P. Testen, »Peter Gresserov Golovin (1894–1981), Moja ljuba Slovenija,« Monitor
ISH 17, št. 1 (2015): 39–46.
29 »Erna Mohar,« Sigledal, dostop 9. oktober, 2021, https://sigledal.org/geslo/
Erna_Mohar.
30 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 115–116.
119
pa je označil kot uspešno, pohvalil je režijo, scenografijo, kostume in
masko ter individualne poteze glavnih plesalcev in zbora plesalk.27
Sledilo je daljše obdobje, ko Možiček v slovenskem prostoru ni bil
na sporedu. Naslednja predstava je bila ponovno v ljubljanski Operi, in
sicer v času njenih najuspešnejših sezon med obema svetovnima vojna-
ma, ko se je na odru zvrstilo več sodobnih opernih del, s katerimi se je
ljubljanska operna hiša približala poustvarjalnosti večjih evropskih hiš.
Ustanovo je vodil ravnatelj in umetniški vodja Mirko Polič, ki je na mes-
to baletnega mojstra postavil Petra Gresserova – Golovina (1894–1981),
plesalca in koreografa ruskega rodu, ki je izhajal iz baletne šole Bolšoj
teatra in prišel v Ljubljano po ruskem političnem prevratu leta 1922. Na
ljubljanski univerzi je doštudiral elektrotehniko in od leta 1924 občas-
no nastopal v baletnem ansamblu. Leta 1928 je prevzel vodenje baleta
in poskrbel, da se je ansambel razvil kot samostojno umetniško telo,
iz leta v leto napredoval ter dosegel zavidljivo raven. Po drugi svetovni
vojni je bil Golovin poslan v Maribor, da bi dvignil raven tamkajšnjega
ansambla. Peter Gresserov Golovin velja za enega najzaslužnejših oseb-
nosti za razvoj baleta na Slovenskem.28
V sezoni 1929/30 je vodstvo ljubljanske operne hiše izpeljalo t. i.
Jugoslovanski teden, v okviru katerega je bil 7. junija 1930 izveden tudi
Možiček. Koreografijo je vodil Golovin, glavne vloge pa so plesali Erna
Mohar, Vali Smerkolj, Boža Jančar in Peter Golovin kot stebri takratne-
ga ansambla. Erna Mohar (1907–1972), po rodu iz Ljubljane, je postala
članica ljubljanskega baleta pri rosnih dvanajstih letih (1919). Šolala se
je v Ljubljani, Beogradu in Parizu ter postala uspešna solistka ljubljan-
ske opere (do leta 1940). Nato se je skupaj z možem, plesalcem in kore-
ografom Borisom Pilatom uveljavila na mednarodnih odrih (v Avstriji,
Nemčiji, Švici in na Češkem), svojo življenjsko pot pa je sklenila v nem-
škem Essnu.29 Vali (tudi Wally) Smerkolj je bila prepoznavna članica
baleta od sezone 1923/24, ko ga je prevzel Trobiš. Bila je dovolj uspešna,
da jo je v ansambel sprejel tudi mednarodno uveljavljeni Václav Vlček,
ko je v sezoni 1927/28 postal novi vodja ljubljanskega baletnega ansam-
bla (vodil ga je le eno leto).30 Vali Smerkolj je bila v skupini treh sloven-
27 H. D. (Hinko Druzovič), Narodno gledališče, , Tabor, 1. maj, 1926, 3.
28 P. Testen, »Peter Gresserov Golovin (1894–1981), Moja ljuba Slovenija,« Monitor
ISH 17, št. 1 (2015): 39–46.
29 »Erna Mohar,« Sigledal, dostop 9. oktober, 2021, https://sigledal.org/geslo/
Erna_Mohar.
30 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 115–116.
119
