Page 120 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 120
ip Ipavec in njegov svet
skih balerin, ki so se leta 1928 izpopolnjevale v Parizu,31 kar je gotovo
vplivalo na njeno nadaljnjo uspešno kariero.32 Boža Jančar je postala
članica baletnega zbora že v sezoni 1920/21 in bila čez nekaj let prepo-
znavna plesalka z vidnimi vlogami.33
Za predstavo Možička v okviru Jugoslovanskega tedna ljubljanska
Opera ni izdala Gledališkega lista, kar lahko razumemo kot dejstvo, da
balet v ustanovi ni imel dovolj vidnega mesta, skromni pa so tudi kri-
tiški odzivi. Fran Govekar je v Slovenskem narodu zapisal, da je Ipavčeva
pantomima v Parmovi orkestraciji »prav ugajala« ter da sta se pose-
bej odlikovali Erna Mohar in Vali Smerkolj, o celotnem baletnem an-
samblu pa je menil, da je svojo nalogo opravil »okusno in graciozno«.34
Uvrstitev Ipavčevega dela v izbor najzanimivejših jugoslovanskih del
razumemo kot potrditev, ob tem pa je treba poudariti, da je bila bera iz-
virnih baletov slovenskih skladateljev tistega časa izjemno skromna.
Peter Golovin se je prvih deset let vodenja ljubljanskega baleta po-
svečal pretežno njegovemu preživetju, saj je v odločujočih krogih, ki so
mu odmerjali denarna sredstva, še vedno veljalo, da naj bo balet zgolj
dodatek opernim in operetnim predstavam. Pogosto se je dogajalo, da
so bili baletniki zgolj v vlogi statistov, kar gotovo ni vplivalo na razvoj
baletne umetnosti pri nas. Posledično so bile samostojne baletne pred-
stave precej redke.35 V zadnjih sezonah pred drugo svetovno vojno so se
po zaslugi obeh glavnih akterjev ustanove, Poliča in Golovina, razme-
re obrnile v prid baletni umetnosti. V sezoni 1938/39, zadnji pod vod-
stvom Mirka Poliča, je na njegovo pobudo nastala kompilacija različnih
baletnih točk na glasbo slovenskih skladateljev, ki jih je izbral Golovin.
Baletni večer se je odvil 14. junija 1939, vodilno plesno vlogo pa je imela
gostja Lidija Wisiak, evropsko priznana balerina, ki je izšla iz ljubljan-
skega ansambla. Prireditev z naslovom »Plesni večer opernega baleta z
gostovanjem Lidije Wisiakove« in podnaslovom »Baletne scene ing. P.
Golovina na glasbo slovenskih skladateljev« je bil vsebinsko in slogovno
raznolik, sestavljen iz glasbe orkestrskih del takrat najbolj uveljavljenih
sodobnih skladateljev, kot so bili Emil Adamič, Lucijan Marija Škerjanc,
31 Neubauer, 119–120.
32 Neubauer, 149, 253.
33 Neubauer, 119, 128, 150, 234.
34 Fr. G. (Fran Govekar), »Jugoslovenski teden v naši operi,« Slovenski narod, 10.
junij, 1930, 3.
35 Glej Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 127–168.
120
skih balerin, ki so se leta 1928 izpopolnjevale v Parizu,31 kar je gotovo
vplivalo na njeno nadaljnjo uspešno kariero.32 Boža Jančar je postala
članica baletnega zbora že v sezoni 1920/21 in bila čez nekaj let prepo-
znavna plesalka z vidnimi vlogami.33
Za predstavo Možička v okviru Jugoslovanskega tedna ljubljanska
Opera ni izdala Gledališkega lista, kar lahko razumemo kot dejstvo, da
balet v ustanovi ni imel dovolj vidnega mesta, skromni pa so tudi kri-
tiški odzivi. Fran Govekar je v Slovenskem narodu zapisal, da je Ipavčeva
pantomima v Parmovi orkestraciji »prav ugajala« ter da sta se pose-
bej odlikovali Erna Mohar in Vali Smerkolj, o celotnem baletnem an-
samblu pa je menil, da je svojo nalogo opravil »okusno in graciozno«.34
Uvrstitev Ipavčevega dela v izbor najzanimivejših jugoslovanskih del
razumemo kot potrditev, ob tem pa je treba poudariti, da je bila bera iz-
virnih baletov slovenskih skladateljev tistega časa izjemno skromna.
Peter Golovin se je prvih deset let vodenja ljubljanskega baleta po-
svečal pretežno njegovemu preživetju, saj je v odločujočih krogih, ki so
mu odmerjali denarna sredstva, še vedno veljalo, da naj bo balet zgolj
dodatek opernim in operetnim predstavam. Pogosto se je dogajalo, da
so bili baletniki zgolj v vlogi statistov, kar gotovo ni vplivalo na razvoj
baletne umetnosti pri nas. Posledično so bile samostojne baletne pred-
stave precej redke.35 V zadnjih sezonah pred drugo svetovno vojno so se
po zaslugi obeh glavnih akterjev ustanove, Poliča in Golovina, razme-
re obrnile v prid baletni umetnosti. V sezoni 1938/39, zadnji pod vod-
stvom Mirka Poliča, je na njegovo pobudo nastala kompilacija različnih
baletnih točk na glasbo slovenskih skladateljev, ki jih je izbral Golovin.
Baletni večer se je odvil 14. junija 1939, vodilno plesno vlogo pa je imela
gostja Lidija Wisiak, evropsko priznana balerina, ki je izšla iz ljubljan-
skega ansambla. Prireditev z naslovom »Plesni večer opernega baleta z
gostovanjem Lidije Wisiakove« in podnaslovom »Baletne scene ing. P.
Golovina na glasbo slovenskih skladateljev« je bil vsebinsko in slogovno
raznolik, sestavljen iz glasbe orkestrskih del takrat najbolj uveljavljenih
sodobnih skladateljev, kot so bili Emil Adamič, Lucijan Marija Škerjanc,
31 Neubauer, 119–120.
32 Neubauer, 149, 253.
33 Neubauer, 119, 128, 150, 234.
34 Fr. G. (Fran Govekar), »Jugoslovenski teden v naši operi,« Slovenski narod, 10.
junij, 1930, 3.
35 Glej Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 127–168.
120
