Page 116 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 116
ip Ipavec in njegov svet
nudil občinstvu prijeten večer. Nič eksotičnega, izvanrednega, […] ali
to kar je podal, je bilo prikupno in priznanja vredno. […] Najlepšo toč-
ko večera pa je tvorila ljubka pantomima dr. J. Ipaveca »Možiček«.
»Možiček« je zelo primitiven vsebinsko kot muzikalno. Primitivno je
bil tudi zasnovan celoten plesni del, kar je povsem pravilno, ker se
mora računati z zmožnostjo našega baletnega zbora. Podan je bil zelo
prijetno in dovršeno. Gdč. Svobodova, Vavpotičeva in g. Trobiš so v
polni meri zadovoljili občinstvo. Konec je bil nekoliko predolg ter bi
manj izraziti del lahko odpadel, s čimer bi pantomima še nekoliko pri-
dobila. Iz vsega, kar je nudil baletni mojster in njegov zbor, je sevala
ljubezen do plesne umetnosti in resna volja dvigniti se na višino, ki jo
mora imeti baletni zbor kraljeve opere.16
Kregarjevo mnenje je bilo pozitivno in premišljeno, saj je kot arhi-
tekt in scenograf baletnih predstav veljal za poznavalca in racionalne-
ga pisca. Predstava je bila 14. junija istega leta ponovljena v celjskem
mestnem gledališču, vendar ob klavirski spremljavi. To naj bi bilo prvo
gostovanje ljubljanskega baleta izven Ljubljane.
V Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ustanovljenem
leta 1919, so med glasbenimi predstavami med svetovnima vojnama
prevladovale operete in opere, medtem ko je bila celovečerna baletna
predstava v izvedbi domačega ansambla le ena, Možiček.17 Premiera
je bila 27. aprila leta 1926, skupaj z Bloudkovo operno enodejanko V
vodnjaku. Izvedene so bile tri predstave.18 Tudi ta Možiček je bil izveden
v orkestraciji Viktorja Parme. Režijo je vodil Rudolf Urvalek, koreogra-
fijo Anton Harastović, dirigiral je dr. Radovan Brenčič. Brenčič, uprav-
nik gledališča, poklicno pravnik, sicer pa ljubiteljski glasbenik, zbo-
rovodja in tenorist, je sicer dobil pozitivne kritike, vendar kasneje ni
več dirigiral.19 Rudolf Urvalek je bil pevec, igralec in režiser. V sezonah
1923/24 in 1926/27 je v Mariboru režiral skupaj štiri predstave treh ope-
ret (E. Eysler, Umetniška kri, J. Offenbach, Lepa Helena, in É. Kálmán,
Kneginja čardaša).20 Hinko Druzovič je o njem zapisal, da je za Maribor
16 R. Kregar, »Narodno gledališče,« Slovenec, 3. april, 1924, 5.
17 Prim. V. Ravnjak, ur., Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru: drama,
opera, balet (Maribor: Slovensko narodno gledališče, Umetniški kabinet Primož
Premzl, 2019).
18 Ravnjak, Devetdeset let, 226.
19 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 226.
20 D. Koter, »Operetne predstave v SNG Maribor med obema svetovnima vojnama
v luči režijskih prijemov,« v Opereta med obema svetovnima vojnama, ur. J. Weiss
116
nudil občinstvu prijeten večer. Nič eksotičnega, izvanrednega, […] ali
to kar je podal, je bilo prikupno in priznanja vredno. […] Najlepšo toč-
ko večera pa je tvorila ljubka pantomima dr. J. Ipaveca »Možiček«.
»Možiček« je zelo primitiven vsebinsko kot muzikalno. Primitivno je
bil tudi zasnovan celoten plesni del, kar je povsem pravilno, ker se
mora računati z zmožnostjo našega baletnega zbora. Podan je bil zelo
prijetno in dovršeno. Gdč. Svobodova, Vavpotičeva in g. Trobiš so v
polni meri zadovoljili občinstvo. Konec je bil nekoliko predolg ter bi
manj izraziti del lahko odpadel, s čimer bi pantomima še nekoliko pri-
dobila. Iz vsega, kar je nudil baletni mojster in njegov zbor, je sevala
ljubezen do plesne umetnosti in resna volja dvigniti se na višino, ki jo
mora imeti baletni zbor kraljeve opere.16
Kregarjevo mnenje je bilo pozitivno in premišljeno, saj je kot arhi-
tekt in scenograf baletnih predstav veljal za poznavalca in racionalne-
ga pisca. Predstava je bila 14. junija istega leta ponovljena v celjskem
mestnem gledališču, vendar ob klavirski spremljavi. To naj bi bilo prvo
gostovanje ljubljanskega baleta izven Ljubljane.
V Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ustanovljenem
leta 1919, so med glasbenimi predstavami med svetovnima vojnama
prevladovale operete in opere, medtem ko je bila celovečerna baletna
predstava v izvedbi domačega ansambla le ena, Možiček.17 Premiera
je bila 27. aprila leta 1926, skupaj z Bloudkovo operno enodejanko V
vodnjaku. Izvedene so bile tri predstave.18 Tudi ta Možiček je bil izveden
v orkestraciji Viktorja Parme. Režijo je vodil Rudolf Urvalek, koreogra-
fijo Anton Harastović, dirigiral je dr. Radovan Brenčič. Brenčič, uprav-
nik gledališča, poklicno pravnik, sicer pa ljubiteljski glasbenik, zbo-
rovodja in tenorist, je sicer dobil pozitivne kritike, vendar kasneje ni
več dirigiral.19 Rudolf Urvalek je bil pevec, igralec in režiser. V sezonah
1923/24 in 1926/27 je v Mariboru režiral skupaj štiri predstave treh ope-
ret (E. Eysler, Umetniška kri, J. Offenbach, Lepa Helena, in É. Kálmán,
Kneginja čardaša).20 Hinko Druzovič je o njem zapisal, da je za Maribor
16 R. Kregar, »Narodno gledališče,« Slovenec, 3. april, 1924, 5.
17 Prim. V. Ravnjak, ur., Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru: drama,
opera, balet (Maribor: Slovensko narodno gledališče, Umetniški kabinet Primož
Premzl, 2019).
18 Ravnjak, Devetdeset let, 226.
19 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti, 226.
20 D. Koter, »Operetne predstave v SNG Maribor med obema svetovnima vojnama
v luči režijskih prijemov,« v Opereta med obema svetovnima vojnama, ur. J. Weiss
116
