Page 33 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
Evropski, slovenski in celjsko-šentjurski okviri izza življenja Josipa Ipavca (1873–1921)
Ipavčeve melodije so lirične, vendar inventivne in izvirne. Nenehne rela-
cije besedil, ki tematizirajo ljubezen in smrt, mu niso tuje. Izrazno mo-
čan je tako v lirično-elegičnih kakor tudi v dramatičnih legah. Pesmi so
v glavnem kratke, dvokitične, v izrazu otožne, celo polne žalostnega ob-
čutja in melanholije, ki je hkrati tudi blizu slovenski ljudski pesmi. Izbiral
in izbral je pesmi s temo neizpolnjene ljubezni, hrepenenja in smrtne ža-
losti. Pri skladanju je izhajal iz romantične tradicije, pomembna se mu je
zdela melodija, oblika je prekomponirana, pogoste so menjave tonalitete
in ritma. V klavirski spremljavi kaže smisel za klavirsko igro, ki je učinko-
vita, včasih celo komplicirana. Tudi v tem se sliši in vidi, da je bil sklada-
telj J. Ipavec primarno in predvsem klavirsko (iz)šolani avtor, skladatelj.
Svojih del ni datiral. V zapuščini se je sicer ohranil nepopoln in nenatan-
čen kronološki seznam skladb.
Umetniško najdragocenejši so njegovi samospevi: očitno je najsta-
rejša med njimi nežna ljubezenska Ich will meine Seele tauchen/Če mogel
vzdihe bi srca utopiti (H. Heine), napisana še za F. Luleka, tu pa je tudi
Abschied im Herbst/Slovo v jeseni (Anonymus), še izza celjskih gimnazij-
skih let. Za Ipavčevo promocijo na Dunaju (1893–1904) pa so tu še Am
Kreuzweg/Na križpotju (H. Heine, ki ga je mdr. tudi inštrumentiral za
spremljevalni komorni ansambel), V noči (Anonymus), Ballade/Balada,
prav tako baladno občutena Verriet mein blasses Angesicht/Mar ti ne pri-
ča lice bledo (H. Heine), Wenn ich in deine Augen seh'/Ko tvoje mile zrem oči
(H. Heine), Im Walde wandl' ich und weine/Po gozdu hodim in se jočem (H.
Heine), Trije vojaki (J. Freunsfeld-Radinski),54 Zwei kleine Liebeslieder/Dve
drobni ljubezenski pesmi (H. Heine), Nach Jahren/Čez leta (A. Böttger), Das
Königskind/Kraljična (H. Heine), Die Woiewodentochter/Hči vojvode (E. von
Geibel), Lied im Volkston/Pesem v ljudskem tonu (E. Prinz zu Schönaich-
-Carolath), Zingara/Ciganka (Anonymus), Frühlingsrast/Pomladni počitek
(H. W. Märtens), Frühlingslied/Pomladna pesem (T. Storm), Frühlingsnacht/
Pomladna noč (Niebauer), Schlehenblüt und wilde Rose/Divja roža in bršljan (J.
Rodenberg), Am Kirschengarten/V češnjevem vrtu (Anonymus), Pred durmi
(S. Jenko), Hans und Grete/Janko in Metka (L. Uhland), In der Fremde/V tu-
jini (F. Vidic), Wanders Nachtlied/Popotnikova nočna pesem (J. W. v. Goethe);
Meine Tote/Moje dekle (F. Fischbach), Die Wallfhart nach Kevlaar/Romanje
54 Zanjo J. Barle poroča, da je skladatelju dala pobudo po pesmi Nikolausa Lenaua na-
rejena slika avstrijsko-madžarskega avtorja (barona) Jozsefa Koppaya (von Dreto-
ma; 1859–1927). V Barle, »Ipavci,« Dom in svet (1909). Ta sodi med zadnje samospe-
ve J. Ipavca, napisane v času službovanja v Zagrebu ali po vrnitvi domov v Šentjur
(nekako do leta 1911), po čemer zaradi bolezni skladateljsko ni bil več dejaven.
33
Ipavčeve melodije so lirične, vendar inventivne in izvirne. Nenehne rela-
cije besedil, ki tematizirajo ljubezen in smrt, mu niso tuje. Izrazno mo-
čan je tako v lirično-elegičnih kakor tudi v dramatičnih legah. Pesmi so
v glavnem kratke, dvokitične, v izrazu otožne, celo polne žalostnega ob-
čutja in melanholije, ki je hkrati tudi blizu slovenski ljudski pesmi. Izbiral
in izbral je pesmi s temo neizpolnjene ljubezni, hrepenenja in smrtne ža-
losti. Pri skladanju je izhajal iz romantične tradicije, pomembna se mu je
zdela melodija, oblika je prekomponirana, pogoste so menjave tonalitete
in ritma. V klavirski spremljavi kaže smisel za klavirsko igro, ki je učinko-
vita, včasih celo komplicirana. Tudi v tem se sliši in vidi, da je bil sklada-
telj J. Ipavec primarno in predvsem klavirsko (iz)šolani avtor, skladatelj.
Svojih del ni datiral. V zapuščini se je sicer ohranil nepopoln in nenatan-
čen kronološki seznam skladb.
Umetniško najdragocenejši so njegovi samospevi: očitno je najsta-
rejša med njimi nežna ljubezenska Ich will meine Seele tauchen/Če mogel
vzdihe bi srca utopiti (H. Heine), napisana še za F. Luleka, tu pa je tudi
Abschied im Herbst/Slovo v jeseni (Anonymus), še izza celjskih gimnazij-
skih let. Za Ipavčevo promocijo na Dunaju (1893–1904) pa so tu še Am
Kreuzweg/Na križpotju (H. Heine, ki ga je mdr. tudi inštrumentiral za
spremljevalni komorni ansambel), V noči (Anonymus), Ballade/Balada,
prav tako baladno občutena Verriet mein blasses Angesicht/Mar ti ne pri-
ča lice bledo (H. Heine), Wenn ich in deine Augen seh'/Ko tvoje mile zrem oči
(H. Heine), Im Walde wandl' ich und weine/Po gozdu hodim in se jočem (H.
Heine), Trije vojaki (J. Freunsfeld-Radinski),54 Zwei kleine Liebeslieder/Dve
drobni ljubezenski pesmi (H. Heine), Nach Jahren/Čez leta (A. Böttger), Das
Königskind/Kraljična (H. Heine), Die Woiewodentochter/Hči vojvode (E. von
Geibel), Lied im Volkston/Pesem v ljudskem tonu (E. Prinz zu Schönaich-
-Carolath), Zingara/Ciganka (Anonymus), Frühlingsrast/Pomladni počitek
(H. W. Märtens), Frühlingslied/Pomladna pesem (T. Storm), Frühlingsnacht/
Pomladna noč (Niebauer), Schlehenblüt und wilde Rose/Divja roža in bršljan (J.
Rodenberg), Am Kirschengarten/V češnjevem vrtu (Anonymus), Pred durmi
(S. Jenko), Hans und Grete/Janko in Metka (L. Uhland), In der Fremde/V tu-
jini (F. Vidic), Wanders Nachtlied/Popotnikova nočna pesem (J. W. v. Goethe);
Meine Tote/Moje dekle (F. Fischbach), Die Wallfhart nach Kevlaar/Romanje
54 Zanjo J. Barle poroča, da je skladatelju dala pobudo po pesmi Nikolausa Lenaua na-
rejena slika avstrijsko-madžarskega avtorja (barona) Jozsefa Koppaya (von Dreto-
ma; 1859–1927). V Barle, »Ipavci,« Dom in svet (1909). Ta sodi med zadnje samospe-
ve J. Ipavca, napisane v času službovanja v Zagrebu ali po vrnitvi domov v Šentjur
(nekako do leta 1911), po čemer zaradi bolezni skladateljsko ni bil več dejaven.
33
